Olga Tokarczuk je kratki lirični roman Ana In v grobnicah sveta napisala leta 2006 za mednarodno zbirko Miti. Za snov je izbrala sumerski mit o spustu nebeške boginje Inane v podzemno kraljestvo mrtvih, najstarejšega znanega izmed mitov, ki pojasnjujejo ciklično prerajanje narave, zapisanega na glinaste tablice pred več kot štirimi tisočletji. Pisateljica je mitično zgodbo umestila v prihodnost, v postindustrijsko futuristično mesto, ki se z neskončnimi nadstropji pne v nebo in po katerem ljudi in bogove razvaža mreža dvigal. Boginja Inana, ki želi odpreti grobnice in ponovno združiti svet, s smrtjo razklan na dvoje, le za las uide usodi smrtnikov. Reši jo boginja mati Ninma, ki zagrozi, da bo zaustavila rast vegetacije in opustošila svet, s čimer prisili trojico avtokratskih bogov očetov, da omogočijo Inanino vrnitev.
Boginjin sestop v deželo mrtvih je v romanu prikazan kot revolucionarno dejanje, ženski upor, ki ruši patriarhalni red trojice vrhovnih bogov, in kot teženje k sintezi, združitvi dveh ločenih polov sveta. Inanin pogled, ki oživlja nežive predmete, nas uči gledanja na svet kot na celoto in pozornosti do vsega, kar nas obdaja.
Roman je napisan v poetičnem, ritmiziranem jeziku, dogajanje pa spremljamo skozi oči slehernikov in ti “glasovi, ki pripovedujejo”: boginjina odposlanka Ninšubur, vratar kraljestva mrtvih Neti, sumerska pesnica Enheduana, smrtnica Geštiana, ki se žrtvuje za brata Dumuzija ter ga pol vsakega leta zamenjuje v smrti, nas s svojimi krhkimi glasovi presunljivo nagovarjajo čez brezna tisočletij, saj mit s svojo strukturo ponavljajočih se psihičnih vzorcev kljub spremenjenim zgodovinskim, kulturnim in civilizacijskim okoliščinam spregovarja tudi sodobnemu bralcu.
Olga Tokarczuk (letnik 1962), danes najbolj priznana poljska pisateljica, Nobelova nagrajenka za književnost leta 2018, je študirala klinično psihologijo na varšavski univerzi in delala kot psihoterapevtka, vodila je lastno založbo in delavnice kreativnega pisanja. Živi v Vroclavu.