(O KNJIGI) Rudi Mlinar: Leški knapi

Najbrž večini Slovenk in Slovencev vas Leše v hribih nad Prevaljami ni ravno znana, kaj šele da bi vedeli, da je bilo nekoč tod eno največjih nahajališč rjavega premoga v Evropi, vsekakor največje na Slovenskem, zaradi česar se je kraj razvil v močno delavsko središče. Verjetno je ljubljanocentristični Sloveniji premalo poznan tudi koroški pisatelj Rudi Mlinar, ki je zdaj rodnim Lešam in njihovim knapom postavil pravi literarni spomenik. Ta je, kot je zapisano v podnaslovu, posvečen 200. obletnici začetka obratovanja rudnika rjavega premoga na Lešah 1820-2020.

Z romanom o leških knapih je Mlinar potrdil sloves vitalnega ustvarjalca zgodovinskih in biografskih pripovedi za širok krog bralcev, ki jih zna pritegniti z zanimivo, tekoče napisano zgodbo. Izid knjige pa ni lepo sovpadel samo z jubilejem že zdavnaj ugaslega leškega premogovnika, marveč tudi s stoto obletnico koroškega plebiscita, ki v tej koroški knjigi, izdani pri koroški založbi, seveda tudi najde svoje mesto. Navsezadnje nesrečni plebiscitni izid pošteno zasuka življenje enega pomembnih protagonistov, s čigar rojstvom se roman začne, Karla Doberška – Korleja, enega redkih šolanih rudarskih otrok, ki je postal učitelj v koroškem Žvabeku. "Kaj bo sedaj s Korlejem? Tam, kjer uči, bo sedaj Avstrija, zato bodo tudi šole avstrijske, on pa je slovenski učitelj," sprašuje Karlovega očeta rudarski sotrpin, potem ko postane jasno, da je Koroška izgubljena. Rudarska druščina za gostilniško mizo tudi temeljito premelje, kako in zakaj je do te izgube prišlo: "Toliko napak, kot jih je zadnje leto na Koroškem naredila naša država, se mora nekje poznati."

Karel Doberšek se po plebiscitu vrne za učitelja v rodne Leše, nato postane ravnatelj osnovne šole na Prevaljah in za en mandat celo politik, levo usmerjeni poslanec. Vendar glavni junak romana ni on in tudi ne kdo od drugih, prav tako živo popisanih protagonistov, v glavnem resničnih oseb, ohranjenih bodisi v porumenelih zapisih bodisi v spominu potomcev. Mimogrede: ena takšnih markantnih osebnosti je tudi Franc Sušnik, literat, knjižničar, pedagog in zgodovinar, ki je pustil pomemben pečat tudi v Mariboru. Ob vseh teh prepričljivo oživljenih ljudeh pa je glavni junak romana premogovnik sam, seveda skupaj z Lešani, ki vsak dan rijejo po njegovem drobovju, ga preklinjajo in blagrujejo obenem, zavedajoč se, da bi brez jame, ki jo je treba, tudi če štrajkaš, čuvati, tolkli še hujšo lakoto. Pa ne samo Lešani, tudi Lešanke, te kljub srhljivi revščini ponosne ženske, žene, matere, delavke, imajo v romanu pomembno, enakovredno mesto. Mlinarju se uspe postaviti v vlogo nevtralnega, a pozornega in prepričljivega pričevalca o usodi rudnika in z njim povezanih Lešanov, ki jim premog zagotavlja golo preživetje, vse do bridkega konca v letu 1939, ko zaprejo še zadnjo jamo zadnjega leškega knapa.