(O KNJIGI) Lovim pomladni veter: Knjiga upora in upanja

Zbirka Lovim pomladni veter obeležuje dvojni jubilej slovenskega pisatelja Cirila Kosmača, saj mineva 110 let od njegovega rojstva in 40 let od njegove smrti. Prinaša izbor 33 novel, ki jih je Kosmač v treh desetletjih, od zgodnjih tridesetih do konca petdesetih let 20. stoletja, objavil le v časopisih in revijah. Izbrala sta jih Andraž Gombač, literarni komparativist in urednik, in pisateljeva hči Nanča Kosmač Kogej.

Nastanek knjige ima zanimivo zgodbo. Nanča Kosmač Kogej je za STA zapisala, da se je Gombač pri njej z zamislijo o knjigi oglasil pred dvema letoma: “Predlagal je, da bi poiskal prve očetove predvojne tekste, saj da so med njimi dobre stvari, ki pa nikoli niso izšle v knjigi. Načeloma sem se strinjala, sem pa dvomila, da bo to material za knjigo. Vsak ima začetke svojega razvoja, a kdo in zakaj bi bral začetna dela uveljavljenega klasika?” Ko ji je Gombač po nekaj mesecih prinesel zajeten kup fotokopij objav, ki jih je našel zlasti v arhivih Narodne in univerzitetne knjižnice, je bila presenečena. Marsikaterega dela niti sama ni poznala. Med zbranimi so bile tudi zgodbe, v katerih Kosmač pripoveduje o svojem jetništvu v Gorici in Kopru ter o prvem tržaškem procesu, na katerem je bil z 19 leti najmlajši med obtoženci. Knjiga prinaša tudi doslej še neznane spomine na pisateljeva težka begunska leta v Sloveniji in Evropi, zaokrožajo pa jo novele o partizanskem boju in zmagi nad nacizmom. “Niz 33 besedil se sklene svetlo. Kosmač je prestal hude preizkušnje, a ni mračen pisatelj, nasprotno. To je knjiga upora in upanja,” je poudaril Gombač.

Pri založbi Beletrina so zapisali, da se knjiga bere kot avtobiografija trdoživega in živega naroda, Nanča Kosmač Kogej pa je dejala, da zbrana besedila “pripovedujejo kronologijo fašizma na Primorskem in usode tisočih”. Novele so razporejene v sklope glede na čas dogajanja, ne na čas nastanka. “Vsi naslovi sklopov so iz očetovih besedil, tudi naslov uvoda in spremne besede. Ničesar nismo dodajali, vsa besedila je objavil že sam, z izjemo enega, ki pa ga je tudi že poslal v objavo. Tako je nastala ta knjiga, ki je dokument, pričevanje časa,” je dejala pisateljeva hči.

Poudarila je, kako neverjetno aktualna so ta besedila, v katerih sama ni videla literature, ampak očetovo življenje in usodo premnogih Primorcev, tudi za današnji čas. “Kaj smo res tako hitro pozabili, kaj se je dogajalo pod fašizmom na Primorskem, kako hude so bile usode tisočih, ne samo njegova? To je treba objaviti, v spomin in opomin, take stvari se ne smejo več dogajati.”