(O KNJIGI) Gašper Krajnc: Mestne ptice

Boste, ste bili ali pa ste v položaju, ki je Ambroža, risarja v tridesetih, zatresel do te mere, da si je začel postavljati vprašanja, ki se jim v resničnem življenju najraje izognemo. Ali se posloviti od dela, ki nas ne veseli več, kako povrniti otroške iskrice v očeh, kako se spopasti z izgubami, ki se vrstijo? Je čas, da dokončno odrastemo? In tu je še vprašanje vseh vprašanj - kaj je v življenju zares pomembno? Strip seveda ne bo dal odgovora na vsa eksistencialistična vprašanja, ki jih avtor Gašper Krajnc premišljeno in povsem nevsiljivo nanizal skozi celotno vsebino stripa, saj razmisleke o Ambroževi zgodbi in usodi ponuja nam, bralcem.

Ob trenutnem izvrstnem trendu ustvarjanja in izdajanja stripov v Sloveniji pomenijo Mestne ptice svojevrsten prelom, saj je pred nami, kot pravi avtor, rahlo temačna, skoraj morbidna stvaritev. A kako ne bi bila, če v njem najdemo tudi izkušnje in stisko avtorja samega, ki nam skozi zgodbo sporoči tudi to, da umetnikov v tej državi ne čaka dobra prihodnost. Tu je Ambroževo ukvarjanje z delom za agencijo, ki mu odvzema svobodo in radost pri delu, počasno, a zanesljivo slovo od zvestega psa, pa nenadna izguba dedka, tesnega prijatelja, izkušenega zaveznika in skromnega podajalca življenjskih modrosti. Pa seveda ptice, še posebej avtorju ljube vrane, ki kraljujejo v stripu, vse to govori o tem, da to ni vesel strip, ki pa vseeno pušča odprta vrata v svetlobo; ne nazadnje tudi z risarjevo odločitvijo, da bo dal agencijo na čevelj in poskušal znova poiskati otroka v sebi.

Dragocenost Mestnih ptic je prav v tem, da po zadnji prebrani strani stripa pušča široko polje razmislekov o nas samih. Kdaj pride čas, da korenito spremenimo svoje življenje? Kdaj je čas, da potegnemo odločitve, ki bodo za vedno spremenile tok osebne zgodovine? Kako se spopasti z minljivostjo?

Izjemna čistost risb, ki črpa iz najbolj žlahtnih prvin evropskega in svetovnega stripa, arhitekturni detajli in ne nazadnje poklon Ljubljani (tudi njenim sestavnim delom, pticam in brezdomcem), vse to je odlično nadaljevanje Krajnčevega stripovskega ustvarjanja, opaženega že pred dvema letoma v stripu o našem koroškem junaku Malgaju. Krajnčev strip za seboj pušča melanholično atmosfero, ki jo, kot so zapisali izdajatelji, dosega predvsem s premišljeno rabo barvne palete, hkrati pa se nam avtor prikazuje kot prvovrsten, skrajno subtilen opazovalec sveta in ljudi okoli sebe.