“Prav to, da rečem, da dobro vem, kako stvari stojijo, mi omogoča še naprej verjeti nasprotno. Zatrjevanje, da vem, je pogoj, da lahko še naprej delujem, kot da ne vem.” To je utajitev. Verleugnung. Disavowal.
Dve leti in nekaj po intervjuju z nečakom je na vrsti teta. (Ne vem, zakaj se še vedno nisem lotil očeta oziroma brata.) Mednarodno uveljavljena filozofinja - kot jo klišejsko radi, a ne netočno imenujejo v domačih medijih -, pripadnica Ljubljanske šole psihoanalize, članica priljubljene trojke Žižek-Dolar-Zupančič. Doktorica filozofije, redna profesorica, znanstvena svetnica, raziskovalka na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU. Profesorica filozofije in psihoanalize na European Graduate School (PACT Division: "philosophy, art, and critical thought" - z oxfordsko vejico, se razume). Doktorskim študentom je deset let predavala v Saas-Feeju in malo v Valletti, po novem pa bo v Bergamu. (Tam so podružnice.) Sama pravi, da se ji fancy alpska vasica na 1800 metrih nadmorske višine med štiritisočaki zdi nekoliko heideggerjanska. Filozofinja pač. Sam dodajam, da se v Saas-Feeju dogaja del Ponarejevalcev denarja Andréja Gideja. Je pa to bila tudi snemalna lokacija spota Last Christmas od Georgea Michaela oziroma grupe Wham! in smučarskega pregona v Jamesu Bondu V službi njenega veličanstva z Georgem Lazenbyjem.
Je seveda tudi avtorica premnogih knjig in člankov. V Cobissu je cela vrsta Alenk Zupančič, toda ona je rekorderka po številu itemsov o njej in svojih del. Recimo Pustila bi jih trohneti: Antigonina paralaksa, Poetika, Seksualno in ontologija, Kaj je seks itd. itd. Njene knjige v glavnem izhajajo v zbirki Analecta, ki jo izdaja Društvo za teoretično psihoanalizo.
Za potrebe tega intervjuja sem se osredotočil na zadnjo knjigo Disavowal. (Polity Press, 2024). V nekaj jezikov je že prevedena, tudi v hrvaščino (Poricanje), v slovenščino še ne. Ker sem knjigo nujno rabil, mi jo je avtorica sama poslala po dveh hitrih kurirjih: ona svojemu sinu, njen sin mojemu, moj sin pa meni.
Je seveda tudi avtorica premnogih knjig in člankov. V Cobissu je cela vrsta Alenk Zupančič, toda ona je rekorderka po številu itemsov o njej in svojih del. Recimo Pustila bi jih trohneti: Antigonina paralaksa, Poetika, Seksualno in ontologija, Kaj je seks itd. itd. Njene knjige v glavnem izhajajo v zbirki Analecta, ki jo izdaja Društvo za teoretično psihoanalizo.
Za potrebe tega intervjuja sem se osredotočil na zadnjo knjigo Disavowal. (Polity Press, 2024). V nekaj jezikov je že prevedena, tudi v hrvaščino (Poricanje), v slovenščino še ne. Ker sem knjigo nujno rabil, mi jo je avtorica sama poslala po dveh hitrih kurirjih: ona svojemu sinu, njen sin mojemu, moj sin pa meni.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
