Da vsaj 15 let Slovenija ni imela takšnega okoljskega ministra, je dejal premier Marjan Šarec, potem pa naznanil odstop ministra. Vsaj v prvem delu se s predsednikom vlade strinjajo številni. Leben je vzel močan zalet in se v petih mesecih lotil številnih postopkov, ki so se na ministrstvu (to zaposluje 1400 ljudi) vlekli že leta.
Najbolje dokazane lobistične aktivnosti so zagotovo tiste v Petišovcih. Britanski podjetniki in politiki so najprej pri uradnikih, nato pa še pri najvišjih predstavnikih slovenske politike, tudi pri Lebnu, intenzivno lobirali za britansko družbo Ascent Resources, ki v navezavi z Geoenergom v Prekmurju črpa plin, dejavnost pa želi širiti na postopke s hidravlično stimulacijo, fracking. Kot je na dan odstopa ministra poročal Siol.net, je bila naložba britanskega podjetja tema tudi četrtkovega obiska britanskega zunanjega ministra Jeremyja Hunta v Sloveniji. Agencija za okolje (Arso) trenutno še presoja obe vlogi za dejavnosti v Petišovcih, po neuradnih podatkih z Arsa pa naj bi za širjenje dejavnosti investitorji potrebovali okoljevarstveno dovoljenje, kar bi zelo otežilo izvedbo načrtov s plinom v Petišovcih.
V projekt v Petišovcih naj bi Britanci vložili okoli 50 milijonov evrov, zgodba pa seže do številnih vplivnih britanskih in ameriških gospodarstvenikov.
Najakutnejši problem, ki je pričakal okoljskega ministra, ko je pričel z mandatom, so odpadki. Na stotine ton odpadne embalaže se je kopičilo na dvoriščih komunal, sistem ravnanja z odpadno embalažo pa je iz leta v leto proizvajal več odpadkov, kot jih je bilo v evidencah. Z interventnimi ukrepi kupi počasi kopnijo, sistemski zakon, ki ga je napovedal Leben in naj bi odpravil anomalije, pa je sprožil številne pripombe in nejevoljo družb za ravnanje z odpadno embalažo. Poslej naj bi za odpadno embalažo skrbela le ena družba.
Sistem ravnanja z odpadki obrača okoli 100 milijonov evrov letno, od tega odpadna embalaža 30.
Kljub temu da se je za ohranitev prostotekoče Mure že od 80. let dalje zavzemala širša civilna družba, od leta 2005, ko je Janševa vlada podelila koncesijo za izrabo Mure Dravskim elektrarnam, tečejo postopki za umestitev hidroelektrarn na to reko. Okoljske ocene prvega projekta HE Hrastje - Mota so pokazale, da bi elektrarna bistveno vplivala na okolje, kar je bil tudi argument Jureta Lebna, da je sprožil postopke za odvzem koncesije za izrabo Mure. Javno se je tudi zavzel za ohranitev prostotekoče Mure, vladi pa predložil v odločanje uredbo o odvzemu koncesije. V Dravskih elektrarnah in Holdingu slovenskih elektrarn so opozorili, da bodo doslej porabljena sredstva terjali nazaj. Jože Duhovnik, ki je proti Lebnu vložil ovadbo zaradi makete, je tudi goreč zagovornik hidroelektrarn na Muri, posameznike, ki se borijo za ohranitev Mure, je med drugim okrivil za pesticide v vodi, siromašenje življenja v Pomurju ...
DEM so do zdaj za projekt namenile devet milijonov evrov. Izgradnja HE Hrastje - Mota bi stala 103 milijone evrov.
Na agenciji za okolje je trenutno v presoji dovoljenje za uvoz indonezijskega premoga za Teš, tudi tukaj je Leben izrazil dvom o smotrnosti tega početja.
Ministrstvo se je natančneje lotilo nadzora nelegalnih gradenj, predvsem na varovanih območjih, pri čemer je nadzor pokazal, da je bilo v 566 inšpekcijskih postopkih nedovoljenih gradenj kar 108, torej 20 odstotkov.
Poostren nadzor več inšpekcijskih služb se je posebej posvetil napravam, ki lahko povzročijo onesnaženje okolja večjega obsega (IED-naprave). Le pri dveh zavezancih niso ugotovili nepravilnosti. Eden od teh je v stečaju.
