Na parlamentarnih volitvah v Črni gori 30. avgusta je glasovalo skoraj 77 odstotkov volilnih upravičencev, skupno več kot 400 tisoč ljudi. Glasovali so za politične spremembe. Četudi je ponovno zmagala večno vladajoča Demokratska partija socialistov (35 odstotkov), za oblikovanje koalicije tokrat ni bilo dovolj.
Danes je Črna gora pred enim največjih političnih, ekonomskih in socialnih izzivov, odkar se je na referendumu pred 14 leti dokončno osvobodila okov sosednje Srbije in postala neodvisna. Ko se sprehajamo po ulicah podgoriške jeseni, je na zidovih še vedno videti politične plakate. Volitve so bile pred skoraj tremi meseci, vendar črnogorska vlada še zmeraj nima ministrske ekipe. Naši sogovorniki pozorno spremljajo dogajanje ob oblikovanju nove vlade. Skrbi jih, vendar so vsi istega mnenja: Milo je moral oditi.
Đukanović - koruptivni mafijski monarh
"Črna gora bo kmalu edina država na tem planetu, kjer so premier in ministri verniki religije sosednje države. Ta je poleg vsega imela pomemben, če ne tudi ključen vpliv pri formiranju nove vlade," nam v središču Podgorice sedanje politično stanje oriše dolgoletni novinar, urednik in avtor osmih knjig Veseljko Koprivica. S prstom pokaže na Srbsko pravoslavno cerkev.
Milo Đukanović, večni črnogorski premier in predsednik, lahko predvsem sebi in svojim političnim pajdašem pripiše zasluge za poraz. Po treh desetletjih vladanja mu je državo uspelo potisniti v reven in opustošen balkanski kot, ki mu vladajo korupcija, nepotizem in organizirani kriminal. Maja letos je Freedom House v svojem poročilu o političnih pravicah in državljanskih svoboščinah Črno goro pahnil iz družine demokratičnih sistemov in jo označil za "hibridni režim", Đukanoviću pa očital zlorabo oblasti, korupcijo in odsotnost vladavine prava.
Đukanović je bil s političnimi manevri včasih premier, drugič predsednik države, vpleten v nešteto korupcijskih in mafijskih poslov (tihotapljenje cigaret, pranje denarja, dajal je davčno zavetje narkokriminalcem, ruskim in azerbajdžanskim oligarhom). Njegova odlika sta bili proevropska retorika in obračanje k Zahodu, s čimer mu je uspelo leta vleči niti na strateški točki Balkana, kjer operirajo ene najvplivnejših organiziranih kriminalnih združb in kjer so apetiti mednarodnih ekonomskih sil (Rusija, ZDA) vseprisotni.
Odstranitev Đukanovića je bila tako v interesu mnogih.
"Mi smo pripeljali državo na pot evropskega razvoja, mi smo tisti, ki smo jo priključili k zvezi Nato. Drugi blok, ki je vedno obstajal, je obremenjen s tradicionalizmom in agresivnim nacionalizmom po nalogu Srbske pravoslavne cerkve in Beograda," je po porazu očital poraženi predsednik Đukanović.
Novoizvoljeni trojček koalicijskih partnerjev je družil en sam alibi: odstraniti "črnogorskega monarha" Đukanovića in vpeljati novo politiko.
"Režim je padel," je takoj po volitvah ob navdušenju mnogih povedal sedanji premier, akademik in inženir Zdravko Krivokapić, ki je nastopil kot vodja največje liste Za prihodnost Črne gore.
Iz več strani so letele ostre kritike na veseljačenje, ki je sledilo na črnogorskih ulicah po razglasitvi rezultatov. Nekateri domačini so proslavljali ob nošenju srbskih zastav, prepevali srbske nacionalistične pesmi in glorificirali srbske vojne zločince. V Črni gori sicer živi tretjina Srbov, zdi pa se, da čutijo, da so z novimi političnimi predstavniki dobili krila. "Dogajanje že celo leto spominja na začetke devetdesetih v Jugoslaviji in to stanje je sila skrb vzbujajoče," nam svoje videnje predstavi novinar nacionalne televizije TV Vijesti Radomir Kračković.
Apetiti sosednje Srbije so očitni, vendar so njeni partnerji in zavezniki domači politični in religijski vodje.
Srbizacija črnogorske vlade
Novoizvoljena večinsko prosrbska črnogorska koalicija ima skupno 41 sedežev (od 81), sestavljena je iz bloka treh strankarskih in organizacijskih partnerstev, te pa iz več strank. Med njimi je največji prosrbski, proruski in konzervativni zborček Za prihodnost Črne gore, ki ima skupno 27 poslancev. Sledita mu Državljanska lista z desetimi sedeži in liberalna Združena reformna iniciativa (URA) s štirimi sedeži. Zadnja, progresivna in ekološko usmerjena URA, naj bi vnašala neke vrste politično ravnovesje med ideološko skrajnima, a močneje zastopanima partnerjema.
Voditelji treh novih političnih strank, Zdravko Krivokapić, Aleksa Becić in Dritan Abazović, so se kljub ideološkemu nestrinjanju hitro dogovorili o oblikovanju koalicije in septembra objavili načela, na katerih bo temeljila bodoča vlada. Med drugim so se dogovorili o sestavi ministrske ekipe nepolitičnih strokovnjakov, o t. i. ekspertni vladi, ki naj bi ministrstva vodila eno leto.
"Čeprav je bilo napovedano, da bo nova vlada oblikovana že oktobra, je sploh ni na obzorju. Njen nastanek teče z veliko nestrinjanji med koalicijskimi partnerji in z nenehnim vmešavanjem srbskega metropolita Amfilohija," nam ob našem obisku pojasni Koprivica.
Pred dvema tednoma je vodja nove vlade, 62-letni akademik Krivokapić, kot začasni premier predlagal ministrsko ekipo, o kateri bodo poslanci glasovali 2. decembra. Nestrinjanja s predlaganimi imeni so se začela kar iz njegovega bloka: največja politična stranka, populistični prosrbski radikalno desničarski Demokratski front (DF), se že pritožuje, da v predlagani ministrski ekipi ni dovolj Srbov.
"Predlagana lista jasno kaže, da Srbi ne morejo zasesti niti ene pomembne pozicije v političnem in javnem življenju Črne gore," je povedal Milan Knežević, eden izmed vodij DF.
Nove vlade se je oprijel naziv “apostolska vlada”
Prosrbski DF, že odkar se je Črna gora pridružila Natu leta 2017, velja za grupacijo nasilnežev in provokatorjev. Njeni politiki Črno goro naslavljajo s "srbsko Sparto", so proti priznanju Kosova in proti članstvu v zvezi Nato. Njihova člana sta bila obsojena zaradi "poskusa" državnega udara leta 2016, njihovi podporniki so povezani z več nasilnimi izgredi. "Gre za tipično populistično skrajno desničarsko stranko," nam pove poznavalec domačih ekstremističnih desničarskih skupin, zgodovinar Miloš Vukanović. Demokratski front ima v koaliciji suvereno večino z 20 poslanci.
Oblikovanje nove vlade je poleg nestrinjanja med koalicijskimi partnerji zaznamovala še odločitev predstavnikov manjšin (dva sedeža), da se v novi vladi ne vidijo.
"Večina članov koalicije Bosance naslavlja z 'nesposobnimi in nepismenimi tatovi'. Poleg tega gre za stranke, ki so večinoma prosrbske in katerih prijatelji so beograjski politiki, ki zanikajo tako Črno goro kot tudi Bošnjake in islam," je v obrazložitvi povedal predstavnik Bošnjaške stranke Rafet Husović in ostro kritiziral vmešavanje Srbske pravoslavne cerkve v nastajanje nove vlade.
Za predstavnike bosanske in albanske manjšine, ki sta prej 20 let sodelovali v vladi, naj bi bili sporni predvsem poslanci nekoč opozicijskega politično kontroverznega DF - pa tudi sam premier Krivokapić. Krivokapić je v črnogorsko politiko prodrl lani na antikorupcijskih protestih, vidneje pa se je uveljavil letos, ko je sodeloval na religijskih procesijah - litijah.
Litije, verske in politične manifestacije
Pred slabim letom je črnogorski parlament pod taktirko Đukanovića izglasoval zakon o verski svobodi, s katerim bi država postala lastnik vseh verskih stavb, zgrajenih do decembra 1918, razen če verske skupnosti dokažejo lastništvo. S tem je stopil na žulj Srbski pravoslavni cerkvi, saj bi tako lahko izgubila večji del premoženja. Srbska pravoslavna cerkev se je mobilizirala z množičnimi verskimi shodi, kakršnih Črna gora še ni videla.
"Moram priznati, da me je zelo presenetilo dogajanje na ulicah Črne gore v začetku letošnjega leta," januarske verske procesije komentira televizijski novinar Kračković, ki je o shodih redno poročal. "Nikoli nisem Črnogorcev dojemal kot pretirano religioznega naroda. Da jih je več tisoč sposobnih v dolgih procesijah organizirano hoditi več tednov, se mi sploh zdi nepredstavljivo," novinar pojasni dogajanje.
Religijski zakon je sprožil tako hude polemike, da so takrat opozicijski poslanci prosrbskega DF na dan glasovanja, 27. decembra 2019, v poslance koalicije začeli metati steklenice in uničevati mikrofone. Posredovala je policija in aretirala 18 poslancev DF.
"Litije so bile politične manifestacije Srbske pravoslavne cerkve, na čelu katere je bila ena najbolj kontroverznih religijskih osebnosti na Balkanu, Amfilohije Radović," svoje videnje verskih procesov pojasni Koprivica.
Litije so se nadaljevale tudi potem, ko je zakon že bil potrjen, in so se končale zaradi epidemije marca. Domači mediji so poročali o velikih shodih ne samo v Podgorici, ampak tudi v Pljevlji, Baru, Nikšiću, Budvi ... Nekateri Črnogorci so hodili v več kilometrov oddaljene kraje, nosili verske ikone in peli religijske pesmi.
"Na začetku teh verskih shodov smo lahko slišali pesmi zoper neodvisnost Kosova, videli srbske zastave in zastave četnikov, vendar je kmalu prišlo do premika," procesije opiše Vukanović. "Srbska pravoslavna cerkev z zaledjem iz Beograda ima izjemno dober piar, je odlično organizirana in ves čas skrbi za svoj ugled," pove Vukanović ter njeno delovanje in vpliv opiše z oznako "država v državi".
Konec oktobra je Črno goro in predvsem srbske vernike pretresla novica, da je 82-letni metropolit Amfilohije Radović umrl za posledicami okužbe s koronavirusom.
Amfilohije - idealiziral četnike, žalil Črnogorce
"Amfilohije je bil bolj politik v halji kot pa metropolit," nam njegovo delovanje opiše Koprivica, ki je o njem celo napisal knjigo Zbrana dela Amfilohija. V njej metropolita obtoži, da je pomagal srbskim vojnim zločincem in jih podpiral, med drugim Slobodana Miloševića, Željka Arkana in Radovana Karadžića, leta 2015 je podelil priznanje Vojislavu Šešlju.
"Amfilohije je več kot tri desetletja širil sovraštvo v Črni gori. Negiral je črnogorsko nacionalno identiteto in žalil Črnogorce," se spominja njegov ostri kritik Koprivica. Amfilohije je Črnogorce imenoval med drugim "komunistične barabe". Zagovarjal je četniško ideologijo, zanikal genocid v Srebrenici ter bil ostro proti vključitvi Črne gore v zvezo Nato in v pogajanja k pristopu v Evropsko unijo.
Naši sogovorniki so izjemno kritični do delovanja danes umrlega radikalnega srbskega metropolita, ki je bil drugi v hierarhiji Srbske pravoslavne cerkve in je postal voditelj njenega črnogorskega dela leta 1990.
V konflikt z vlado Đukanovića je vstopil predvsem potem, ko je ta predlagala in kasneje izglasovala nov verski zakon. Naši sogovorniki pravijo, da je imel Amfilohije v zadnjem letu ključno vlogo v političnem življenju Črne gore.
Medtem ko je Đukanović skušal podporo iskati v črnogorski ortodoksni cerkvi in jo okrepiti, posledično pa zmanjšati politični in verski vpliv srbske ortodoksne cerkve, mu je uspelo ravno nasprotno. Zaradi politične prtljage iz preteklosti je s korupcijo obremenjeni Đukanović vstopil v konflikt s priljubljeno versko persono. Amfilohiju je uspelo v razočaranih Črnogorcih skozi verske procesije mobilizirati srbski sentiment.
Amfilohije je bil bolj politik v halji kot pa metropolit
"Na poziv Amfilohija so se konec septembra predstavniki današnjih koalicijskih strank sestali v samostanu Ostrog," vmešavanje metropolita razkrije Koprivica in trdi, da so predlagani ministri prijateljsko in ideološko povezani z duhovniki in drugimi cerkvenimi predstavniki Srbske pravoslavne cerkve v Črni gori.
Vpletenost Amfilohija v oblikovanje novih ministrskih imen ne skriva niti sam Krivokapić: "Vlada bo imela dvanajst ministrstev, tako kot je bilo dvanajst apostolov, o čemer nas je nenehno učil naš metropolit Amfilohije." V črnogorskih medijih zato že lahko beremo, da se nove vlade drži naziv "apostolska vlada".
Koprivica ostaja oster in zaskrbljen: "Srbska pravoslavna cerkev je z novo vlado dobila možnost, da zavlada Črni gori."
"Če sovražnika nimaš, ga ustvariš"
Nasilnih incidentov, neposredno povezanih z novoizvoljenimi strankami, je bilo med letom kar nekaj. Po objavi rezultatov parlamentarnih volitev so v Pljevlji kamenjali prostore Demokratske stranke socialistov in njenih koalicijskih partnerjev Socialdemokratov.
Po poročilu domačinov iz Pljevlje so skupine posameznikov slavile na ulicah, uporabljajoč orožje in vzklikajoč proti muslimanskim naseljem: "Turki, odselite se! Tukaj vas ne bo več!" Črno goro pa je posebno pretresel napad na prostore islamske skupnosti dva dni po volitvah v Pljevlji, kjer so neznanci razbili steklo vhodnih vrat in pustili pisno sporočilo: "Črna ptica je poletela, Pljevlja bo postala Srebrenica" (Polećela crna ptica, Pljevlja biće Srebrenica).
Zgodovinar Vukanović povolilne napade označi za izpade "ekstremnega nacionalističnega primitivizma". "Z zagotovostjo lahko trdimo, da za nekaterimi napadi na muslimansko skupnost v Pljevlji stojijo lokalni srbski Črnogorci. To so mi zatrdile same žrtve, ki napadalce poznajo," nam pojasni Vukanović.
Novinar Kračković, ki podrobno spremlja in analizira napade na muslimansko in hrvaško skupnost v Črni gori, pa pravi, da moramo biti pri obtožbah previdni: "Đukanoviću politični nasprotniki očitajo, da si sam ustvarja sovražnike vedno, ko je politična klima zanj neugodna. To je v preteklosti že počel. Ni nujno, da se ne bo ponovilo."
Mlada črnogorska vlada s samo 41 sedeži in brez podpore manjšin zdaj ostaja šibka - obremenjena z notranjimi konflikti, srbskimi apetiti in škodoželjnimi političnimi poraženci.
Đukanović se je res poslovil. Ali je tudi odšel?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
