Ljudje migrirajo, ker podpiramo korporacije, ki smetijo njihov dom za naše srajce! je sporočal eden od transparentov, ki so jih mladi oblikovali v Brežicah. Pomembno vlogo vozlišča in srečališča je igral in jo še naprej ima brežiški mladinski center, pove študent arheologije Timotej Pavlin, ki je sodeloval pri organizaciji podnebnega štrajka, ki se ga je 27. septembra udeležilo okoli 150 ljudi. Pred tem so poleti organizirali živo knjižnico in razstavo, da bi opozorili na požare v Amazoniji, ki so uničevali največji deževni gozd na svetu. V zadnjem mesecu so postavili na noge idejo članice gibanja Mladi za podnebno pravičnost Viktorije Kos, da bi lahko organizirali izmenjevalnico oblačil. Mesečnemu dogodku v mladinskem centru želijo zdaj dodati še kulturne in izobraževalne vsebine.
"Radi bi pripravili tudi izobraževanja o okoljskih in podnebnih vprašanjih za šole, okrepili našo skupnost in se povezali z aktivisti v Krškem in Sevnici," našteva Timotej Pavlin. Iz začetne skupine petih zares angažiranih mladih se je skupina razširila za dvakrat. "Rekel bi, da je podnebni štrajk vsekakor uspel. Relativno zasanjanost našega kraja smo vsaj nekoliko vzdramili," pove Brežičan, da so na podporo naleteli med krajani, učitelji in upokojenci, z občine pa odziva ni bilo. Med protestniki sta bila tudi Brežičana, ki sta ponosno držala transparent z napisom: Tu sva, ker imava šest vnukov in dva pravnuka, ki jih imava zelo rada! Zaslužijo si lepšo prihodnost.
"Individualne spremembe so pomembne. Vemo, da so premalo, a so nujne," pravi Timotej Pavlin, da v večinoma kmečkem okolišu mnogi izkušajo segrevanje podnebja na njivah, ki jih obdelujejo z lastnimi rokami. "Vprašanje, ki ga bomo v prihodnosti morali odpreti, je zagotovo brestaniška termoelektrarna," pojasni študent, in da je sončne elektrarne mogoče videti v mestu zgolj na posameznih hišah. Skupnostnih sončnih elektrarn, kakršno so postavili na Jesenicah, ni. "A vemo, da so solarni paneli vezani na pridobivanje redkih kovin, ki jih po navadi v izkoriščevalskih razmerah izkopavajo otroci v Afriki," poudari, da je treba biti pri zahtevah po pravičnosti dosleden, upoštevati vse globalne posledice in že obstoječe neenakosti in izkoriščanja. "Vemo, da ni enostavnih rešitev, a o tem se moramo začeti pogovarjati."
"Politiki po navadi ne nagovarjajo razuma, ampak čustva. Delujejo demagoško in populistično." - Nika Gradišek
Druženje, razumevanje, delovanje
Nika Gradišek opisuje pohod po mestu. To je bilo najbolj nepozabno - ko so jih ljudje na promenadi ob Savinji ustavljali, jim ploskali in vzklikali v podporo. Dijakinja I. gimnazije v Celju se je marca na prvi podnebni štrajk odpeljala s sošolkami in sošolci v Ljubljano. "Tokrat pa smo si rekli, da glede na to, da Celju onesnaženost okolja ni tuj pojem, zakaj ne tudi v Celju?" pojasni.
Za manjši ogljični odtis kmetijstva
Vlada na Novi Zelandiji je sprejela ukrepe, s katerimi nalaga kmetom, da zmanjšajo emisije ogljikovega dioksida do leta 2022. Za tranzicijo stran od ogljično intenzivnega kmetijstva k okoljsko manj obremenjujočim rešitvam bo namenjenih dobrih 115 milijonov evrov javnih sredstev, prehod pa so podprla tudi kmetijska gospodarska združenja in se zavezala, da bodo za to namenila dobrih 14 milijonov evrov. Kmetje, ki ne bodo izvedli ukrepov za zmanjšanje ogljičnega odtisa, bodo morali plačevati višje davke - verjetno že leta 2022. Novozelandska predsednica vlade Jacinda Ardern se je zavezala, da bo država postala ogljično neto nevtralna do leta 2050.
Še več nas bo in še bolje bomo pripravljeni
V Kopru so se za septembrski podnebni štrajk povezali z lokalnimi društvi pa s srednjimi in osnovnimi šolami. Na nekaterih šolah so na dan protesta organizirali posebne vsebine s poudarkom na zaščiti narave in podnebni krizi, opiše Hana Hanžek Turnšek, ki je sodelovala že pri organizaciji podnebnega protesta marca. Doda, da je bilo tokrat morda nekaj manj ljudi, a da je bilo neštetokrat boljše vzdušje. "Bilo je sijajno in odlično smo sodelovali," poudari študentka, da je bilo pri tem ključno, da so vsi skupaj ustvarili dogodek.
Milijoni, ki kupujejo politike
V ameriškem kongresu so pretekli teden potekala zaslišanja, na newyorškem sodišču pa se je začelo sojenje fosilni korporaciji ExxonMobil zaradi zavajanj. Skupaj z drugimi fosilnimi podjetji so že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vedeli in imeli izdelane znanstvene analize o učinkih povečanega deleža ogljikovega dioksida v ozračju zaradi rabe fosilnih goriv. Kljub segrevanju podnebja, škodi in uničenju, ki so pričakovana posledica povečanega deleža ogljikovega diosida v ozračju, fosilna industrija o tem ni obvestila ne vlagateljev ne javnosti.
Največjih pet fosilnih korporacij: BP, Shell, Chevron, ExxonMobil in Total, ter z njimi povezana gospodarska združenja so v zadnjih devetih letih namenila vsaj 251 milijonov evrov za lobiranje EU-odločevalcev proti zakonodaji, ki bi omejila rabo fosilnih goriv in več vlaganj namenila za razvoj obnovljivih in okolju manj škodljivih virov energije. S predstavniki komisije EU so se v zadnjih petih letih lobisti fosilne industrije srečali v povprečju pogosteje kot enkrat tedensko.
"Povezovanje znotraj lokalnih skupnosti je pomembno, saj je najprej treba čim bolj urediti stvari pred lastnim pragom." - Aljoša Širovnik Vičar