Najstarejši usnjeni čevelj so našli v jami v Armeniji, star je 5500 let! Podatek je Manica Hartman, avtorica razstave o dediščini čevljarske, krojaške in šiviljske obrti na Ormoškem, našla na spletu. Četudi ste zadrti sovražnik obiskov prostorov, povezanih s preteklostjo, kulturo in umetnostjo, imate majhne ali mladoletne otroke, pojdite na razstavo v Grajski pristavi Ormož. Poučna in zabavna je. So se sodobni čevljarji ali oblikovalci obuval spogledovali s tistimi, ki so nastala pred 5500 leti? Oglejte si fotografijo na razstavi in naj me vrag pocitra, če v njem ne prepoznate kasnejših (nenamernih?) plagiatov.
Očarala vas bo bogata bera predmetov, listin, fotografij in pričevanj še živečih obrtnikov ali njihovih potomcev na Ormoškem. Od prve omembe v drugi polovici 15. stoletja do danes je na seznamu okoli 800 imen, Hartman pa vabi, da ga dopolnite s podatki o svojih prednikih, če jih ni na seznamu. Čevljarstvo in krojaštvo sta bila domena moških, šiviljstvo pa žensk. Čevlji so bili merilo ugleda in bogastva, danes predvsem slednjega. Iz telečjega (boks) usnja izdelani čevlji so bili na vrhu lestvice, manj cenjeni iz govejega (juhte) in svinjskega (svinščaki). Najboljši za nedeljo in praznike, iz juhte za na delo, svinščaki za v šolo, če so jih otroci sploh imeli – večina jih je bila bosih. Si predstavljate, da bi danes otroka poslali v šolo bosonogega? Najprej bi bil deležen posmeha v dragocene superege obutih sošolcev, potem pa skupaj s starši pristal na centru za socialno delo. Obleke (gvanti) za vsak dan so bile iz trpežnega blaga, lepše in iz dražjega blaga (svetešje) pa za nedeljo. Danes ni razlik – mlado in staro v petek in svetek v trenirkah, kavbojkah, supergah … Človeku se stoži po starih časih. Leta 1971 je Jurica Zadravec čevljarskemu mojstru Oskarju Lovrecu v Središče ob Dravi poslal zahvalno pismo za čevlje “… kakor da bi bili vliti na moji nogi … znanci ne morejo verjeti, da je te lepe čevlje izdelala spretna roka središkega mojstra. Velika Vam hvala”.
Mimogrede - tudi podatki za občino Središče ob Dravi so zajeti, čeprav že lep čas ne sofinancira Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Darovati star čevelj pomeni želeti srečo. Komu bi ga podarili – središki občini ali muzeju? Morda pa srčnima čevljarju Pavleku in njegovi ženi, ki na Ptuju že čez 50 let popravljata naše čevlje, torbe, pasove …
