Že nekaj časa poslušamo o tem, v kakšno vedno bolj grdo in zapleteno zgodbo se spreminjajo zapleti okoli gradnje onkologije v Mariboru. Da se le ne bi tista stara hiša v Masarykovi ulici prej podrla, preden bodo odgovorni v samostojni slovenski državi poskrbeli za stanovalce v njej. Ti namreč še vedno ne vedo, kdaj in kam naj bi se preselili, saj hočejo za svoja stanovanja dobiti toliko, kolikor so po njihovi zaslugi v resnici vredna. Ali povedano drugače: toliko, kot so vanje vložili. Da nočejo na slabše, menda lahko razume vsak, sram pa je lahko tiste v državnih službah, ki so to packarijo tako zelo zakuhali, da zdaj bolniki z rakom sami zbirajo denar, saj brez nove bolnišnične stavbe za njihovo zdravljenje enostavno ne bo poskrbljeno!
Ob tej grdi novici, ki se je že vse preveč razlezla v nekaj, kar je že prav gnusno, po ušesih tepe še tisto večno ponavljanje o Minarikovi ulici, ki to pravzaprav ni! Pravilno se namreč izgovori Minaržikova ulica, če bi, seveda, na hišni tablici pisalo tako, da bi bila nad črko r strešica! Zakaj? Zato, ker je ulica poimenovana po znanem mariborskem lekarnarju in zbiratelju farmacevtskega historičnega gradiva Francu Minařiku (Minaržiku), ki je bil po očetu Čeh. Morda bi kaj pomagalo, če bi se ob tem spomnili na slavnega češkega skladatelja Antonina Dvořaka (Dvoržaka). Že v osnovni šoli, pri glasbenem pouku, smo namreč slišali, kako se pravilno izgovarja njegov priimek in zakaj. No, v našem mestu imamo ulico, poimenovano po njem, a jo velika večina na žalost prav tako narobe imenuje Dvorakova. Je že tako, da se Slovenci še vedno vse prevečkrat radi priklonimo tujcem kot pa zaslužnim ljudem, ki so naše gore list. In se pri tem ne le osmešimo, ampak kar v nedogled smešimo. Naj spomnim še na en primer. Kaj res še niste slišali za “Fohovo” ulico? Haha! Na hišni tablici lepo piše Focheva, ampak le za malokoga je to “Foševa” ulica, kot se pravilno izgovori priimek francoskega generala iz prve svetovne vojne. Toda le kdo to ve? Najbrž le malo tistih, ki so se kdaj učili francoščine in zraven še kaj vedo o zgodovini. Bo že držalo, da je med nami največ takih, ki se jim še sanja ne, po kom se imenuje ulica, v kateri živijo. To, da se zelo radi skregamo ob predlogih za poimenovanje novih ulic po kakšnem zaslužnem Slovencu, je pa tako stara praksa.
