Že lep čas se okoli mene vrti ta ljudska modrost. Te me vedno znova navdihnejo, a zakaj se je pa prav ta o oslu ugnezdila v mojih mislih, se mi zdaj že svita! Tja jo je poslalo srečanje z znanko, ki kar ne more verjeti, kako nemarno se obnašajo nekateri med nami. Ko mi je ogorčena že nekajkrat pripovedovala o ogabnem in smrdljivem razgledu, ki ga je prisiljena prenašati pod balkonom svojega stanovanja v enem izmed stanovanjskih blokov v našem mestu, sem vedela, da je čas, da o tem napišem kaj več. Slišali jih bodo kadilci. Tisti izmed njih, ki vidijo samo sebe in svoj užitek ob puhanju cigaretnega dima, ob tem pa so prepričani, da lahko ogorke mečejo, kamor se jim pač zazdi.
O tem, da je na zelenici pod znankinim balkonom nastala že prava smrdljiva preproga iz čikov, sem se seveda prepričala tudi sama, ko sem bila na obisku pri njej. Komaj sva sedli na kavč v dnevni sobi in sem si mislila, kako lepo, da ima na stežaj odprta vrata na balkon, od koder naj bi prihajal svež zrak, že me je zapeklo v nosu. "Madonca, pa saj je tako, kot da bi sedeli v pepelniku! Od kod tako hudo smrdi? Ali kdo na balkonu nad teboj prav zdaj kadi?" Ampak le zaradi ene cigarete ne bi mogel lesti v njeno stanovanje tak neznosen smrad! Pa me je odpeljala na balkon in rekla, naj pogledam čez ograjo. Nisem mogla verjeti svojim očem! Toliko ogorkov na kupu še nisem videla. Še tri nadstropja so nad njo, pa menda ja iz vseh stanovanj tam gori ne mečejo ostankov svojega užitka kar skozi okno, čez balkonsko ograjo …
Če kdo zdaj meni, da bi morala skidati tisto nesnago kar gospa, ki jo čiki pač motijo, mu odgovarjam, da zagotovo in nikakor ne. Svojo umazanijo naj za seboj počisti tisti nemarnež, ki jo povzroča! Upravnik stavbe pa naj poskrbi, da tako tudi bo. Bil je namreč že pred časom opozorjen, a se je očitno potuhnil.
Bili so časi, ko smo se v stanovanjskih blokih množično, stari in mladi, zbirali in skupaj urejali zelenice okoli svojih domov. Ampak takrat stavbe niso imele upravnikov, tako kot jih imajo danes. In če jih danes pač imajo, morajo ti poskrbeti tudi za take packarije. Ja, zapravili smo tudi hišne svete, o kakšni slogi in njeni moči pa le še redkokdaj lahko govorimo.
Samo ozreti se je treba malo naokoli, pa nam bo takoj jasno, kdo je tisti, ki najbolj brezobzirno smeti. Ni ga kraja, kjer ne bi ležal kakšen ogorek. Pa četudi je v bližini na košu za smeti pepelnik. Nič nimam proti nikomur zato, ker kadi. Vsak se pač sam odloči, ali se bo vdajal tej razvadi. Zagotovo pa lahko zares spoštujem le tistega kadilca, ki ve, kaj je obzirnost do sočloveka, in se tako tudi obnaša.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
