"Terrible conditions in Slovenia!/Grozljive razmere v Sloveniji!" Ob tem dramatičnem vzkliku iz televizorja v sosednji sobi me je najprej spreletelo: "Pa ne, da se je že uresničila napoved in da je izbruhnila državljanska vojna?"
Ko sem vstajal izza računalnika, sem pomislil, da je vendarle odločno ukrepal vrhovni poveljnik obrambnih sil in da je zaradi politične negotovosti (ki jo imajo manj poučeni za krizo) razglasil izredne razmere. Med vrati pa me je obšla slutnja, da je Bloomberg TV razkrila dejanske razsežnosti zunanje zadolžitve, ki je Janševi vladi uspela v zadnjem letu dni. A zgodilo se ni nič tako usodnega. Televizor je bil nastavljen na Eurosport, njihovega reporterja pa je vznemirilo neurje, ki je zajelo kolesarsko kolono, ravno ko je Giro d'Italia v Goriških brdih zavil v Slovenijo. Niti vsega hudega navajenih kolesarjev niti številnih navijačev ob progi dež ni zmotil. Edino naš notranji minister je pozneje ponergal zaradi kršenja protikoronskih omejevalnih ukrepov - za katere pa je ustavno sodišče ta teden presodilo, da so protiustavni.
Toda naše trenutne oblastnike že dalj časa vznemirjajo drugačni kolesarji. Ne tisti, ki poganjajo pedala profesionalno, ampak oni, ki jih - praviloma ob petkih - poganja na kolesa državljanska zavest, da se ob uzurpaciji oblasti ni mogoče potuhniti. In, recimo, počakati s protesti, da Slovenija uspešno odpredseduje EU, kot si želi premier Janša. S prvim julijem naj bi v znamenju karantanskega panterja zablestel na čelu evropske povezave in jo vsaj za pol leta usmerjal na prava pota. A kaj, ko se je s svojim početjem že doslej predstavil tudi v tujini v zelo dvomljivi luči. Na spletišču www.sramota.si najdemo seznam 882 prispevkov, ki jih je v dobrem letu dni Janševe vladavine objavilo 574 tujih medijev v več kot 60 državah v 25 jezikih. A ne samo novinarji, ob neimenovanju obeh slovenskih delegiranih tožilcev se je z ostrim stališčem oglasila tudi evropska glavna tožilka Laura Kövesi: "Očitno pomanjkanje lojalnega sodelovanja slovenskih oblasti z EPPO resno spodkopava zaupanje v učinkovito delovanje upravljanja in nadzornih sistemov za sklade EU v Sloveniji."
O izgubljanju ugleda Slovenije se je doslej še posebej temeljito razpisal filozof Boris Vezjak v svojem blogu In medias res. Kot ena glavni tarč se mu ponuja predsednik republike (oziroma preCednik) Borut Pahor. Nazadnje mu je poočital, da je zamudil priložnost, da bi postal "kralj inSTAgrama", če bi se namreč z osebnim prispevkom za STA zavzel za izvajanje zakona o zatirani nacionalni tiskovni agenciji. Zato pa je predsedniku Pahorju treba priznati, da se je ob zavrnitvi evropskih tožilcev vendarle oglasil: "Za odločitev vlade po mojem mnenju ni prepričljivih argumentov oziroma jih ni predstavila javnosti. Želim si, tudi v luči predsedovanja EU, da bi vlada ponovno proučila to odločitev." Večina se je ob tem želelniku sicer zmrdovala, češ da gre za že znano leporečje, in opozicija ga je kar iz inercije kritizirala, da živi v vzporedni realnosti. Toda če smo natančni, je spravljivi predsednik, tokrat le nekoliko okrcal vlado. In s tem tudi njenega doslej nedotakljivega premiera. Toda ko je pri tem opozoril, da bi se v primeru "poglabljanja politične negotovosti" morali zavedati odgovornosti ne samo za notranji razvoj, ampak tudi za predsedovanje Svetu EU, ni bilo jasno, na koga je to letelo. Glavno je, da zveni pomembno.
