Saša Britovšek
“S Soncem je nevidna publika dobila imena in obraze.” Boštjan Dermol se je ob izdaji pesmi Sonce povezal z ljudmi, ki čutijo podobno, a tega ne znajo izraziti.
Pred dvema mesecema je zasijalo Sonce Boštjana Dermola. In potem prideš, prideš in zasiješ, srečo zliješ ... Okleneš v objem in me večno v njem držiš. Bila je to prva skladba z njegovega samostojnega albuma Q. Čeprav bi mislili, da glas Boštjana iz zasedbe Nude dobro poznamo, saj je celjski bend kar dobra tri desetletja bogatil z domačo poprockovsko sceno, je tokrat nekaj drugače. Dermolov vokal je miren, nižji, globok in povabi te, da zapreš oči. Q je nastajal sočasno s pesniško zbirko Trilogija.
"Precej časa je minilo, odkar sem začel delati ta album po svojem glasbenem predahu. Vsebino sem črpal iz enakega obdobja, iz enakih vzgibov, kot sem jo tudi v pesniški zbirki. To so vprašanja o smislu, obstoju, minevanju, razhodih, slovesih ... Tako v pesmi Sonce lahko slišimo neke vrste univerzalno vsebino, a vsak lahko v njej najde svojo zgodbo."
Z Boštjanom tudi o tem, zakaj je bil zdaj pravi čas za izid prvega solo albuma, o samostojnih korakih, o moči večnega spreminjanja, neusmiljenosti časa. Pa tudi o glasbenih nagradah zlata piščal in nekaj besed o letošnjih nagrajencih.
"Precej časa je minilo, odkar sem začel delati ta album po svojem glasbenem predahu. Vsebino sem črpal iz enakega obdobja, iz enakih vzgibov, kot sem jo tudi v pesniški zbirki. To so vprašanja o smislu, obstoju, minevanju, razhodih, slovesih ... Tako v pesmi Sonce lahko slišimo neke vrste univerzalno vsebino, a vsak lahko v njej najde svojo zgodbo."
Z Boštjanom tudi o tem, zakaj je bil zdaj pravi čas za izid prvega solo albuma, o samostojnih korakih, o moči večnega spreminjanja, neusmiljenosti časa. Pa tudi o glasbenih nagradah zlata piščal in nekaj besed o letošnjih nagrajencih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
