Poskusi znova. Zamoči znova. Zamoči bolje

Tako kot vsaka vlada v Evropi in po svetu tudi Janševa išče ravnotežje med smrtnostjo v epidemiji in negativnimi učinki za gospodarstvo - natančneje za lastnike (velikega) kapitala. Štirideset smrti na dan, kjer smo za zdaj ta teden, je strašljiva številka, ki je slovensko občestvo ne prenese. Štirideset smrti na dan je sleherniku tudi precej bolj otipljivih in predstavljivih kot padec BDP za nekaj odstotnih točk.

Interese javnega zdravja v vladi prestavlja zdravstveni minister Tomaž Gantar. Interese (delodajalskega) gospodarstva v vladi predstavlja gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Med interesi javnega zdravja in gospodarstva v obdobju pandemije obstaja realni politični konflikt. Naloga politike, predvsem vlade, je, da posreduje v tem konfliktu in ga naredi vzdržnega za državljane. A v Sloveniji ne gre samo za konflikt med zdravjem in ekonomijo, vse skupaj poteka tudi v kontekstu zaostrenega medstrankarskega konflikta. Zdravstveni resor vodi začasni prvak upokojenske stranke, gospodarski resor pa prvak hudo pobledele nekoč poslansko najštevilnejše stranke. Tako Desus kot SMC, če se izrazimo pod vtisom nedavnih ameriških volitev, sta tako imenovani battleground oziroma swing stranki, torej stranki "bojnega polja" oziroma "nihajni" stranki. Obe stranki potrebuje Janša, da obdrži svoj tretji koalicijski četverček, obe stranki pa potrebuje tudi kvartet opozicijskih strank, da bi alternativna Koalicija ustavnega loka (KUL) še precej pred veliko nočjo meso postala.

Za razumevanje aktualnega družbenopolitičnega trenutka je bistven odgovor na vprašanje, ali je drugo zapiranje države "izsilil" zdravstveni minister Gantar, ki išče razlog za vse bolj urgenten izhod iz koalicije, ki je mesoreznica za nihajni stranki. Desusu kvečjemu v postpivčevskem obdobju rastejo ratingi, ker so (potencialni) volivci, tako kot borze, vzeli v račun upanje, da bo novi-stari šef Karl Erjavec odpeljal upokojence stran od Janše, k JPD-ju.

Če je drugi lockdown "izsilil" Gantar, pomeni, da Janša možnost, da Desus prebegne na drugo stran, ocenjuje kot zelo realno, vsekakor (precej) bolj realno kot možnost Počivalškovega paktiranja s KUL. Zato je "zdravstvo" povozilo "gospodarstvo". Kar upajmo, da rešuje fizična življenja, istočasno pa pelje v preštevilne socialne smrti. To so na žalost krute zero-sum-game alternativne politične opcije v postkapitalizmu.

Ob tem pa se kaže vzorec, kako Janša vlada v času, ko postaja pritisk KUL vse bolj otipljiv, sam pa posledično dela vse več napak, tako doma kot mednarodno. Na prvem mestu za Janšo torej ni učinkovito upravljanje epidemije, ampak lepljenje in šivanje koalicijske zgodbe, šele na drugem mestu je epidemija, kar je jasno razvidno iz precej kaotične improvizacije in številk, ki so povezane z epidemijo. Časa za kvalitetno pripravo na drugi val so imeli vsi ključni ministri, vključno z Gantarjem, več kot dovolj, bistveno več je zdaj tudi znanja in izkušenj kot v prvem valu. A ker se je vlada ukvarjala s sabo, predvsem nihajni stranki (Desus s pivčevanjem, SMC s politično nevzdržnimi posledicami izdaje svojih volivcev), Janša in njegova stranka pa z diskvalifikacijo in napadanjem opozicije ter medijev, imamo eno najslabših covid statistik v Evropi.

Naslednje temeljno vprašanje je, ali si lahko država privošči, da vlada pade sredi drugega vala epidemije. Glede na covid statistike, opisana politična razmerja moči med koalicijskimi strankami, kvaliteto operativnega načrta za spopad z epidemijo, vsesplošno improvizacijo, politiko deli in vladaj v paradržavnem gospodarstvu, lojalistično kadrovanje, rastočo represijo in obstoj realno obstoječe alternative KUL je odgovor na dlani. Janša pa si je pretekli teden s svojimi pobezljanimi tviteraškimi prsti zapravil še zunanji razlog za obstoj svoje vlade do konca mandata, na katerega je veliko stavil. Velika večina evropskih voditeljev si ne predstavlja sodelovanja s predsedujočim Svetu EU, ki ne priznava temeljnih demokratičnih postulatov, kot je demokratični volilni proces. Trumpistično Janševo tvitanje je morebitno njegovo predsedovanje Svetu EU v drugi polovici naslednjega leta obsodilo na (popoln) neuspeh.