Bojan Bauman
Menedžerja sem imel že, ko sem prvič prestopil v nov klub, takrat v Prule 67. V karieri sem imel le nekaj pravih poslovnih zagovornikov, eden teh je bil Španec David Caballero. Z njim smo postali celo družinski prijatelji. Sodeloval sem še s Sašem Bratićem, o teh stvareh se veliko pogovarjam z Andrejem Goličem. On mi predvsem svetuje. Zastopnike sem običajno zamenjal, ko sem menjal okolje. Vsak od njih ima svojo zgodbo, a dobre menedžerje nedvomno potrebujemo tudi v rokometu, ki je za biznis še zmeraj dokaj nepomemben šport. Tukaj ne gre za velike zneske in posledično se okoli nas ne vrti prav veliko agentov. Pri zagovarjanju pravic igralcev imajo pomembno vlogo predvsem ob odhodih v tujino, kjer se športniki srečujemo s specifikami njihove zakonodaje," razloži Uroš Zorman, eden najboljših, sedaj že bivših slovenskih rokometašev. V vitrini ima štiri naslove evropskih klubskih prvakov (s Celjem, Ciudad Realom in s Kielcami) in letos prvo sezono deluje tudi kot rokometni trener. Nas v tokratni zgodbi zanima, kako se je znašel v trenutkih, ko je bilo treba poskrbeti za stvari, ki se samo posredno odražajo na igriščih - ko si je ob prehodu v profesionalne vode treba zagotoviti preživetje in se primerno zaščititi kot "delavec".
Ilka se vsako leto pogaja z Zvezo
Športnikova plat je pri tem samo del zgodbe. Ko so na mizi pogodbe, športniki hitro ostanejo brez potrebnega znanja o pravnih poslih; takrat običajno poiščejo pomoč pri pravnikih. Nam je pri pojasnjevanju pravnih zank, povezanih s športom, pomagal odvetnik Blaž Tomažin Bolcar. Je med tistimi, ki si prizadevajo to področje bolje urediti po plati, ki je bistvena za razvoj športa. Razrešuje odnose med klubi, zvezami, sponzorji in športniki. Običajno je veliko pozornosti posvečene obsegu in vsebini prenesenih pravic ter finančnim sredstvom, saj gre za velike vsote za slovenske razmere. Med športniki, ki jih Bolcar ta čas zastopa, je med drugim najboljša slovenska smučarka Ilka Štuhec.
Kdo najbolj potrebuje menedžerja?
Uroš Zorman: “Dobre igralce poiščejo klubi, oni te pokličejo in se pozanimajo, kdo te zastopa. Menedžerje najbolj potrebujejo športniki srednje kvalitete, da jim poiščejo mesto v dobrih klubih. V karieri športnika nikoli nisem imel težav pri iskanju kluba. Tudi posebnih težav s klubi v karieri nisem spoznal.”
Dobrega trenerja je treba dobro plačati
Danes si Ilka zaradi dobrih rezultatov lahko privošči priznanega serviserja in enega najboljših trenerjev v branži. A pred leti, ko je šla na svoje, je bil tak korak pogumna odločitev. In tudi danes, ko je okoli sebe zbrala strokovnjake, jih ne more plačati samo s sredstvi, ki jih dobi od smučarske zveze. Poiskati je morala zunanje vire. Kar je bila težava, s katero se je soočil Tomažin Bolcar: "Na zvezi je bil pred leti v veljavi pravilnik, ki je onemogočal angažiranje endorsement razmerij – razmerij, pri katerih športnik postane ambasador blagovnih znamk. Sedaj, po dolgotrajnih pogajanjih, je v veljavi drugačen pravilnik in ta omogoča športnikom večji angažma na področju trženja svojih osebnostnih pravic. Smučarska zveza Slovenije pa je dodatno omogočila športnikom možnost pridobivanja osebnih sponzorstev."
Kaj je reprezentanca in kaj ekipa?
Na kaj mora danes Ilka paziti, ko želi uveljavljati svoje sponzorje? "Saj hitro postane jasno, kdaj športnik oglašuje sponzorja zveze in kdaj svojega sponzorja. Ko gre za sponzorje oziroma partnerje zveze, ne sme zgledati, kot da sodelujejo samo z enim športnikom, temveč mora biti jasno, da sodelujejo s celotno ekipo. Zato v oglasih nastopajo vsaj trije športniki, ki se v kadrih izmenjavajo. Test je zelo enostaven - gledalec ob gledanju ne sme oglasa razumeti tako, da sponzor sodeluje z enim oziroma določenim tekmovalcem, pač pa z ekipo," pojasni Tomažin Bolcar.
V smučarskem svetu je sicer zaradi pravic oglaševanja poznan spor Norvežana Henrika Kristoffersena z norveško zvezo. Veliko sodne prakse na tem področju ni, kar zadevo otežuje. "Razreševanje sporov pred sodišči je sicer zadnja možnost. Mi težimo k dogovorom in zagovarjamo sprejemanje kompromisov. Ilka ima v določeni meri možnost lastnega financiranja skozi sodelovanje z lastnimi sponzorji. Zveza ob tem tudi prispeva svoj delež v financiranju programa športnice, s čimer pokrije približno polovico stroškov," dodaja Tomažin Bolcar.
Njihovo razmerje je zapisano v pogodbi, ki jo Ilka podpiše pred začetkom vsake sezone. "Zveza zagotavlja sredstva za priprave in druge stroške za vse svoje športnike. Tako zveza namesto kritja programa znotraj zveze ta sredstva nameni Ilkini ekipi. Ob tem je treba izpostaviti, da gre za večji prispevek, kot ga zveza sicer namenja za posameznega tekmovalca, in bistveno manjši od kritja vseh stroškov ekipe. Razlika v stroških torej bremeni Ilko," zagotavlja Tomažin Bolcar.
Celjani sodelujejo z odvetniki
V teh zgodbah sodelujejo zveze, reprezentance in klubi, kjer imajo zelo pogosto drugačna izhodišča. Mi smo pojasnila poiskali v Rokometnem klubu Celje Pivovarna Laško, v najbolj trofejnem klubskem okolju, kjer se lahko pohvalijo tudi z naslovom evropskih klubskih prvakov. Kaj je pomembno "delodajalcem", ko sklepajo sodelovanje s svojimi športniki?
Če si pomemben ...
Na kaj morajo biti športniki pozorni, ko podpisujejo pogodbe s klubi? Uroš Zorman: “Vsak klub se hoče zavarovati, načini, kako to storijo, so različni. Če si za klub pomemben, potem so pripravljeni tudi na popuščanje. Njihove pogodbe so sicer šablonske, na majhne popravke so pripravljeni in potem hitro najdemo srednjo pot. Če obe strani izpolnita pričakovanja, potem ni težav in tudi razveza ob odhodu je mirna v zadovoljstvo obeh.”
Zorman na sodišče
Pravno izkušnjo s celjskim klubom ima tudi Uroš Zorman. V karieri je igral v samih velikih klubih za tisti čas: v Ciudad Realu in Ademar Leonu v Španiji, v poljskih Kielcah ... dvakrat je igral tudi za celjski klub. Drugič se je končalo na sodišču. "Veliki klubi res delujejo na visokem nivoju, le kak odstotek njihovega sodelovanja s športniki se zasuče v konflikte. Če si obe strani želita korektno sodelovati, je pomoč odvetnikov pri sestavljanju pogodbe nujna. Sam sem imel tako dobro pogodbo podpisano, ko sem se vrnil v Celje.
Kaj je samoumevno
Je v pogodbi športnika in kluba treba zapisati obvezo, da so izplačila redna? Blaž Tomažin Bolcar: “Tega ni treba zapisati, ker se to pričakuje. V košarki se je denimo uveljavila praksa, da je mogoče prekiniti pogodbo, če plače zamujajo 60 dni. Po tem roku lahko igralci zapustijo klub, ob tem pa v plačilo zapadejo vse obveznosti kluba do igralca. Igralec se sicer lahko odloči in pogodbe ne prekine ter ostane v klubu do izteka pogodbe. Odločajo se različno. Tista večina, ki ne zasluži bajno, velikokrat nima sredstev za relativno drage sodne oziroma arbitražne postopke.”
Posebnosti v pogodbah
Za trenutek se vrnimo še k Ilki Štuhec. V zadnjih treh sezonah je bila Ilka dvakrat poškodovana. So tudi poškodbe del pogodbe, urejanje odnosov tudi v takih primerih? Tomažin Bolcar: "Da, seveda, in pri poškodbah je pomembno tudi to, kdaj se športnik poškoduje. Ni enako, če se poškoduje na začetku sezone ali na koncu. Smučanje je zoprno oziroma specifično, ker se večina denarja porabi že pred začetkom sezone, saj priprave pomenijo največji finančni zalogaj. Če odštejemo maso plač, je do začetka sezone 70 odstotkov stroškov že porabljenih. Južna Amerika, treningi, priprave ..."
Blaža Tomažina Bolcarja športniki ne pokličejo za vsako malenkost. "Jaz tudi nisem njihov klasični menedžer, sem njihov zastopnik, po potrebi odvetnik. Neke vrste agent, ki pa športnikom ne urejam angažmajev na tekmovanjih. V košarki denimo pomagam pri pogajanjih s klubi oziroma pri sami vsebini pogodb. V Sloveniji to še ni razvito, ker se športniki zanašajo na samopomoč. V veliki večini pridejo, ko so že težave, a to je posledica nerazvitosti trga. Športniki se najprej obrnejo na svoje prijatelje iz športa, ki pa seveda niso specialisti in jim pogosto napačno svetujejo. Med njimi velja t. i. zakon garderobe - kar naredi njihov vodja, je pogosto zakon za vse. A je vprašanje, kdo je njihov vodja, kakšne izkušnje prenaša. Bolj ko so športniki profesionalci, bolj iščejo pravno pomoč. Boljši ko so, bolj so njihove pogodbe kompleksne. Težave se pojavljajo predvsem pri trženju osebnostnih pravic, pri pravicah, povezanih s predčasno prekinitvijo pogodb in tudi glede prestopov v drug klub pred potekom pogodbe."
Dobra pogodba
Kaj je dobra pogodba v športu? Blaž Tomažin Bolcar: “Dobra pogodba je takšna, da jo razumejo vsi, nejasna ne sme ostati niti ena sama beseda. V bistvu je pogodba neke vrste navodilo za uporabo. Zato morajo biti pogodbe pisane v razumljivem jeziku. V njej naj bo definirano čim več stvari oziroma vsi vidiki športnikovega angažmaja. Tudi navodilo za uporabo pralnega stroja je danes že skoraj cela knjiga. Če je odnos med igralcem in klubom enostaven, je pogodba običajno kratka. Pri prestopih igralcev je pomembno, ali se ureja samo prestop ali tako urejate tudi prejšnje in nadaljnje prestope, pravice do trženja in bonuse (zadetki, zmage, poškodbe ...), tako pogodba hitro postane kompleksnejša.”
Banana republike
Razmerja med klubi in športniki so v posameznih državah različno urejena. Uroš Zorman: "Največje probleme imamo v tako imenovanih banana državah, kjer veljajo pravila divjega zahoda. V državah EU je to urejeno veliko bolje, najbolje v Nemčiji, Franciji, Španiji, Sloveniji, na Madžarskem. Tam spoštujejo pogodbe, velikih težav športniki nimamo. Najboljši igralci nimajo težav, izjeme pa se zmeraj najdejo. Športniki smo zaščiteni z zakoni, lahko bi bilo tudi bolje. Lahko bi podpisovali pogodbe o delu, če bi bili obravnavani kot delavci. Klubi se temu izogibajo, a obstajajo tudi države - Nemčija, Francija ... - kjer profesionalne športnike obravnavajo kot delavce. Če bi to postal standard, bi bilo precej bolje. A številnim državam za financiranje športa manjka denarja in tam je treba pristati tudi na delne rešitve."
Slovenski šport je še zmeraj kot zabava, aktivnost po delu.
Nogometaši so svoja zgodba
V nogometu je največ denarja in zato je tam tudi največ reda, kar zadeva pravo, pogodbe so najbolj dorečene ... "Ja, tam je tudi največ tovrstne prakse. Tam je največ denarja in že takrat, ko ga tam ni bilo toliko, so se ob tem že sprožale tožbe, sodna praksa je razvita in to je prineslo napredek. Najprej v Fifo in Uefo, odkoder se je urejenost širila v reprezentance in klube. Zato je danes slovenska nogometna zveza tovrstno najbolje urejena, saj mora izpolniti zahteve Uefe. Še zmeraj pa že v drugi ligi lahko razmere ocenjujemo kot bistveno slabše, a v košarki in rokometu je tako že v prvi ligi," ugotavlja Tomažin Bolcar.
Slabi rezultati
Klubi si na začetku leta postavijo cilje, ki med sezono niso uresničeni. Je to urejeno v pogodbah? Blaž Tomažin Bolcar: “To nima zveze s pogodbenimi razmerji. Ponekod je praksa, da klubi plačujejo prve tri mesece, potem ne več. Pred kratkim sem videl pogodbo, v kateri je bilo zapisano, da morajo igralke prispevati k populariziciji športa v lokalni sredini. Ker klub in njegovo vodstvo pri tem nista bila uspešna, ni prispeval k popularizaciji in zato klub ni izplačal plač. Kakšno zvezo ima to z igralko, ki je svoje obveznosti oddelala v celoti in celo skupaj z ekipo dosegla tekmovalne cilje?”
Šport kot zabava
Slovenski šport je še zmeraj kot zabava, aktivnost po delu, čeprav v njem nastopajo profesionalci. "Če je Slovenija šla čez tranzicijo, se je v športu ta tranzicija začela šele v finančni krizi, leta 2010. Dokler bo vodenje velikih športnih subjektov pomenilo predvsem statusni simbol oziroma zabavo, pravega razvoja ne bo. Potrebujemo profesionalizem ..."
Velike zveze bi po mnenju Bolcarja morale angažirati odvetnike, ki bi postali del ekipe. "Egipčanska nogometna zveza je denimo na svetovnem prvenstvu angažirala odvetnika samo zato, da bi reševal morebitne konflikte. V športu je treba velikokrat reagirati v zelo kratkem času, tudi v minutah po zaključeni tekmi. In od takšne reakcije je lahko odvisna športna usoda športnika/ekipe." Če so del ekipe zdravniki, direktorji, bi lahko bili del tudi odvetniki oziroma pravniki, specializirani za športno pravo. Vendar pri nas ta zavest še ni razvita do te mere, da bi se razmišljalo na tak način.
Eni so močni
Anže Kopitar, hokejist severnoameriške hokejske lige NHL, je na svetovnem prvenstvu skupine B znova zaigral za Slovenijo, potem ko je dobil dovoljenje kluba. Blaž Tomažin Bolcar: “Takšna dovoljenja kluba so specifika NHL. Če bi bil nogometaš, potem se s tem ne bi ukvarjali. A to je odraz moči te lige v primerjavi z nemočjo svetovnih zvez, tudi z Mednarodnim olimpijskim komitejem. Potem ko se lani niso mogli dogovoriti, NHL svojih hokejistov ni pustila na olimpijske igre - in pika. NHL je očitno dovolj močna, da si kaj takšnega lahko privošči.”
Klubi v težavah
Klubi se lahko v težavah znajdejo tudi zaradi angažmaja njihovih igralcev v reprezentanci. Uprava celjskega kluba je doslej že večkrat opozorila, da je sodelovanje z Rokometno zvezo Slovenije, Evropsko rokometno zvezo (EHF) in Svetovno rokometno zvezo (IHF) treba urediti tudi s sporazumi, v katerih bi zapisali pravice in zaveze. "Veliko stvari bi bilo treba organizirati drugače, se pa v zadnjem času vseeno nekaj premika, a je še vedno odvisno od tekmovanj. Če se igralec poškoduje na svetovnem prvenstvu ali med pripravami na to tekmovanje, je klub upravičen do določene odškodnine, medtem ko Evropska rokometna zveza tega še nima urejenega. Prav tako ima IHF določeno nadomestilo za odsotnost igralca iz kluba, če je ta na SP, EHF pa še ne. Seveda je potrebne kar nekaj papirologije, pogojev, a se je že premaknilo. Ni pa to urejeno na reprezentančni ravni, kar pomeni, da poškodovani igralec oziroma klub iz tega naslova ni upravičen do nadomestila. To ni v redu, saj je klub dolžan igralcu še naprej izpolnjevati pogodbene obveznosti. Neurejeno ostaja celotno področje rokometnih menedžerjev."
