Glorija Lorenci
17. februar 1969
Hude skrbi zaradi snega
Na meteorološki postaji na Teznem pri Mariboru so sinoči ob 19. uri namerili 70 cm snega; čez nedeljo ga je na novo zapadlo 32 cm.
Tako visokega snega že lep čas ne pomnimo. Starejši ljudje pa trdijo, da zime s tolikšnim snegom ne pomnijo že od leta 1929 (z izjemo 1952. leta, ko ga je tudi zapadlo veliko).
Zaradi močnega sneženja je domala zamrl ves promet in življenje na cestah v Mariboru. Pluženje ni veliko zaleglo. Cestna podjetja so s skrajnimi napori vzdrževale ceste I. reda vozne, četudi so bila prisiljena ponekod izdati zapore za težja vozila, tovornjake s prikolicami itd.
Na mariborskem mestnem območju so se včeraj odpravili na ulice in ceste le najbolj smeli vozniki, pa še ti niso prišli daleč. Večina jih je obtičala v nepreoranih ulicah ali pa so si pomagali s porivanjem, da so se izkopali iz snega. Kot smo lahko videli so se še najbolje odrezali fički, njim sneg tako rekoč sploh ni mogel do živega.
Mestne ulice in ceste so včeraj v glavnem ostale nesplužene še v večernih urah. Snega je bilo preveč, da bi mu bili kos z mehanizacijo, kolikor je je zato v Mariboru na voljo. Položaj je dejansko izreden, zato pristojnim službam tokrat res ne gre očitati, če niso zmogle. Plužili so le tiste ceste, po katerih so speljane avtobusne proge, vse skupaj pa ni veliko zaleglo, ker se je sneg nenehno dobesedno usipal izpod neba. Zaradi ogromnih snežnih gmot so se vse bolj ožila cestišča, ob cestah pa so vidno rasle snežne "gore" in dosegle višino tudi do dveh metrov, tako da pešci pločnikov sploh nimajo več pregleda na cesto.
Danes morajo biti šolski otroci zaradi tega še posebej pazljivi, ko gredo v šolo. Prehodi za pešce so zelo nepregledni in tudi zatrpani s snegom. Nevarnost jam zaradi tega preti na vsakem koraku.
/.../ Pod težo snega so začela popuščati tudi nekatera ostrešja, predvsem tistim z večjimi razponi in manjšimi nagibi je pretila nevarnost. Popustila je streha na obratu Cevovoda v Meljskem dolu. Iskali so pomoč gasilcev. Tudi strehe v Metalni so bile v nevarnosti in so jih začeli mrzlično čistiti. V obratih Marlesa v Limbušu se je pod težo snega vdrl del strehe; na pomoč so prihiteli gasilci s Studencev. Dobili smo obvestilo, da je začel pokati zid podstrešnega stanovanja v Slovenski ulici 3 v Mariboru.
V nevarnosti je bila tudi streha hangarja na letališču v Slivnici. Člani aerokluba so se obrnili za pomoč na pripadnike JLA in vojaki polkovnikov Brceta in Kaina so do večernih ur z izredno požrtvovalnostjo očistili streho, na kateri je bilo ponekod nasutega tudi čez poldrugi meter snega.
18. februar 1969
Novi car Vlado Arhar
Številni smučarji in prijatelji SmK Branik so se včeraj že v zgodnjih popoldanskih urah zbrali pod hotelom Bellevue. Po nedeljskem hudem sneženju so bile včeraj vse proge primerne za smučanje. Slaloma med lampioni se je udeležilo več kot 35 tekmovalcev in tekmovalk, zelo posrečenih mask. V končno uvrstitev so prišle le tiste maske, ki so privozile v cilj s svečo, ki med potjo ni ugasnila. Teh ni bilo ravno malo. Starter tega zanimivega maškaradnega slaloma je bil direktor pohorske vzpenjače Franci Čop.
Razumljivo je, da je največ zanimanja zbudila volitev novega, sedmega pohorskega carja. Po že vnaprej določenem ceremonialu ob sodelovanju znanega Vitkovega ansambla so za sedmega pohorskega carja izvolili dolgoletnega smučarskega delavca SmK Branik in starterja na ženskih tekmah FIS A Vlada Arharja.
Sproščena zabava se je v hotelu Bellevue nadaljevala nato še do zgodnjih jutranjih ur. Pust je torej tudi na Pohorju rekel svojo besedo. Ta oblika praznovanja je po svoje še posebej zanimiva, ker zavoljo izvirnosti in neposrednosti na relaciji gost prireditelj privablja domače in tuje goste.
Opaziti je bilo, da je hotel Bellevue za takšne prireditve sedaj tako rekoč že premajhen.
18. februar 1969
Volilna pravica kmetov
V predvolilnih pripravah se v občinah s pretežno kmetijskim prebivalstvom sprašujejo, ali imajo kmetovalci enake volilne možnosti kot delavci v industriji. Nekateri sodijo, da je kmetu odvzeta možnost voliti odbornika za občinski zbor delovnih skupnosti in poslanca za gospodarski zbor. Sodijo, da bi kmet moral imeti enake pravice kot delavec, saj prav tako dela in s svojim delom prispeva k skupnemu uspehu.
Zvezni volilni zakon je točno določil, kakšne pravice ima kmet pri volitvah odbornika in poslanca v gospodarski zbor. Zakon v 6. členu določa, da imajo volilno pravico v zbore delovnih skupnosti člani gospodinjstev, kmetov, ki so člani kmetijskih zadrug ali drugih delovnih organizacij, če se aktivno ukvarjajo s kmetijstvom, ter kmetje, ki so v stalnem kooperantskem odnosu z zadrugo ali z drugo delovno organizacijo.
18. februar 1969
Sto dvajset filmov v enem samem
Prejšnji teden je vendarle prišla v svet novica, ki smo nanjo čakali pravzaprav že leto dni ali pa še malo več: končali so snemanje Bitke na Neretvi. Nobenih "sklepnih računov" še nismo prebrali, pač pa toliko več razsipnih ugibanj o finančni in filmski bilanci filma Bitka na Neretvi. Podatki si sicer v natančnosti nasprotujejo, v približnosti pa so si podobni in izpričujejo samo eno in veliko spoznanje: Bulajič je za snemanje Bitke na Neretvi potrošil orgomno vsoto novih dinarjev (beremo, da približno 140 milijonov!); producentske denarnice in tekoče račune filmskih skladov je izpraznil tako, da je onemogočil normalno jugoslovansko filmsko produkcijo kar za tri leta.
Poglejmo še podatke, da se prepričamo o resnici: v Jugoslaviji posnamejo letno okoli 40 celovečernih filmov, za kar porabijo približno 50 mlijonov novih dinarjev. Če zdaj pogledamo Bulajičev "grabež" in če malo množimo, ne moremo mimo ugotovitve, da bi znesek, zapravljen za Neretvo, pravzaprav zadoščal jugoslovanski kinematografiji tri leta oz. za proizvodnjo sto dvajset filmov! Kopico vprašanj je mogoče izreči ob enem samem filmu, ki je vreden toliko kot 120 celovečernih filmskih del.
Eno je mogoče tudi tako: kdo neki je izcimil iz naše revščine (saj vendar govorijo tako na sestankih, če gre za financiranje kulturne dejavnosti) tako ameriško oz. zahodnjaško visoko vsoto? Ali morebiti Veljko Bulajič sam in s svojim revolverjem - kot so svoje dni šepetali po Pulju in drugod?
22. februar 1969
Primer komunistov iz Pernice
Komunisti osnovne organizacije ZK v Pernici plačujejo že več kot eno leto samo 5 dinarjev mesečne partijske članarine. Ta sklep so sprejeli z večino glasov, zagovarjali pa so ga z nizkimi osebnimi dohodki prosvetnih delavcev.
Plačevanje članarine ZK v Pernici je v nasprotju s statutom ZK. To so perniški komunisti vedeli, vendar so se kljub temu odločili za "svojo" članarino. Zanimivo je, da so prav vsi komunisti, ki stalno stanujejo v Pernici, v tem kraju na družbeno političnem področju zelo aktivni.
