5. junij 1971
Dragi bralci!
Danes vam prvič dajemo v branje niz spominov udeležencev vstaje. V njih vam bodo nekdanji borci, zaporniki, taboriščniki, izgnanci in aktivisti popisali svoje spomine na velike dni. Niz podlistkov začenjamo s spomini taboriščnice Marije Jagodič, rojene Topler, upokojene poštne uslužbenke, vdove po pokojnem uslužbencu okrožnega sodišča v Mariboru Vinku Jagodiču in matere štirih otrok iz Maribora.
V svojih spominih "Med žice in nazaj" je popisala svojo zaporniško in taboriščno kalvarijo od trenutka, ko jo je na vlaku v Dravski dolini aretiral gestapovec, pa do ure, ko se je vrnila v osvobojeni Maribor.
To je svojevrsten prispevek vašega dnevnika k proslavljanju 30-letnice vstaje slovenskega naroda. Spomine na te velike zgodovinske dni ste v Večeru vedno radi prebirali, zato upamo, da smo vam tudi tokrat ustregli. Pišite nam, kako ste z našim branjem zadovoljni, pošiljajte nam svoje spomine, ali pa predlagajte v objavo spomine vaših prijateljev in znancev.
Uredništvo
7. junij 1971
20 odojkov zadnjič zacvililo
Kopica prireditev in lepo vreme so povzročili, da so bili mariborski lokali ter ulice čez soboto in nedeljo bolj prazni kot običajno. Včerajšnji vikend je bil prvi, ki so ga Mariborčani lahko izkoristili tudi za kopanje na Otoku, in ni jih bilo malo.
Sobotni večer je prinesel modno revijo pri Braniku, ki so jo pripravili dijaki in dijakinje oblačilnega šolskega centra. Osrednja nedeljska prireditev je bil vsekakor turistični piknik pri motelu Jezero. Da bi bili Mariborčani siti in odžejani, je moralo dati življenje kar 20 odojkov in več kot sto piščancev, v grla pa je steklo precej litrov piva in vina. Za uspešno glasbeno zabavo so poskrbeli Vitkovi fantje. Piknik se je zavlekel še pozno v nedeljsko noč.
Živci Mariborčanov so bili v nedeljo popoldan napeti na dveh krajih. V Orehovi vasi, kjer je bila tombola in v Ljudskem vrtu, kjer so gostovali Kragujevčani. Tombola je osrečila predvsem dva Mariborčana, ki sta se proti domu odpeljala v novih fičkih, tekma pa okrog 6000 Mariborčanov, saj je Maribor spet enkrat odnesel zmago.
Tudi pohorski gozdovi so bili tokrat bolj veseli, v njih je bilo skoraj toliko turistov kot mravelj. Vendar pa je bilo svež zrak treba iskati višje v gozdu, večina "hribolazcev" je bila namreč motorizirana. Zapišemo torej lahko, da je bil včerajšnji vikend za večino Mariborčanov prijeten.
T. Ivič
8. junij 1971
Francosko maslo
V Mariboru v trgovinah ni moč dobiti masla. Direktor Mariborske mlekarne Leo Šarman je povedal, da bo masla primanjkovalo še dva do tri dni, potem ga bo dovolj. V Jugoslavijo je že prispela pošiljka masla iz Francije. Uvozili smo 2500 ton in bo v kratkem v prodaji po isti ceni, kot je bilo maslo, uvoženo iz ZSSR.
9. junij 1971
Prva hiša vesoljskega naselja
Sovjetska orbitalna postaja saljut z vesoljci Dobrovoljskim, Volkovom in Pacajevom se je včeraj z ročnim upravljanjem oddaljila od Zemlje in leti sedaj v novi, višji krožnici. Da bi spravili saljut v višino krožnice, so zbudili vesoljce uro pred polnočjo. Nad vztrajno budilko z Zemlje niso bili preveč navdušeni. Manever je potekal brez napak.
Prva obljudena orbitalna postaja je pomembna kot začetek nastajanja naselij v vesolju. Znanstveniki že sedaj ob prvem sistemu sojuz-saljut, govorijo o izstrelitvi "posebnih vesoljskih sanatorijev in letovišč", seveda, če bo zanesljivo dokazano, da je breztežnostjo stanje koristno za zdravljenje nekaterih bolezni.
Te postaje bodo namenjene dolgemu bivanju v krožnici in bodo dom znanstvenikov številnih področij. Postalo je očitno, da je človek v številnih primerih sposobnejši, da opravi znanstveni preizkus bolje in hitreje kot katerikoli avtomat. Samo človek zna ločiti potrebno informacijo iz kopice odvečnih in po potrebi spremeniti načrt raziskav.
Z orbitalnih postaj bodo nenehno spremljali gozdne požare, posnetki s pomočjo infra rdečih žarkov pa bodo omogočili, da bodo odkrili požar takoj, ko bo izbruhnil in določili njegovo žarišče.
Obljudene postaje v krožnici bodo postale tudi vezni člen med Zemljo in drugimi planeti sončnega sistema.
10. junij 1971
Še letos ljudsko posojilo
V Sloveniji bodo razpisali ljudsko posojilo za ureditev cestnega omrežja. Izvedeli smo, da je cestni sklad SRS pred dnevi poslal republiškemu izvršnemu svetu okvirni predlog za razpis posojila.
Računajo, da bi posamezniki in delovne organizacije zbrale v dveh letih okrog 500 milijonov dinarjev. Zbrani denar bi šel za modernizacijo že obstoječega cestnega omrežja, predvsem za ureditev regionalnih cest. Posojila bi torej ne uporabljali za gradnjo novih avtocestnih cest. Nobenega razloga ni, da bi dvomili v uspešnost akcije, saj so občani v naši republiki že nekajkrat pokazali, da jim ni vseeno, po kakšnih cestah se vozijo. Tudi nekatere raziskave javnega mnenja so pokazale, da je želja po ljudskem posojilu močno prisotna.
14. junij 1971
Polnočni udarniški koncert
Prvi večer Slovenske popevke 71 ni nihče slutil, da se bo jubilejni deseti festival končal tako razigrano. Vendar veselje ni velo iz novih slovenskih popevk; v zahvalo prijetnemu občinstvu so se pevci in ansambla iz Londona odločili nastopiti še "udarniško". Ko je po svojem showu pop ansambel The Marmelade na zahtevo ploskajočega občinstva dodal še nekaj skladb, so na oder prišli pevci Don Fardon, Samanta Jones, Jud Hamilton in člani ansambla Family Dog.
Razvil se je oglušujoči "rock and roll jam session", ki se je polegel šele po polnoči. Sodelovalo je tudi kakšnih 200 najbolj navdušenih gledalcev, ki so pomagali s ploskanjem in vpitjem. Žal takšnega navdušenja nismo opazili ob izvajanju nagrajenih popevk. Aplavz je veljal predvsem pevcem.
Tako je 15-letni Celjan Oto Pestner - nedvomno festivalsko presenečenje - največ pripomogel, da je pesem "30 let" dobila največ glasov občinstva. Pri tem je imel celo zavoro: v drugi izvedbi je pela "dolgočasna" Myrjam del Mare.
Izvrstna in izenačena pa je bila interpretacija prvonagrajene skladbe strokovne žirije. Pesem "Včeraj, danes, jutri" (Ati Soss in Branko Šomen), ki je prejela tudi nagrado mednarodne žirije, sta peli Elda Viler in "najlepša angleška pevka" Samantha Jones.
Jubilejni festival Slovenska popevka 71 pomeni torej uveljavitev Atija Sossa, sicer zagrizenega jazz glasbenika (saksofon in klarinet). Sodeloval je s tremi popevkami ("Lonec brez medu" - tretja nagradna občinstva, ki jo je podelilo naše uredništvo, "Samo za naju dva" - druga nagrada občinstva, in "Včeraj, danes, jutri") in dobil kar štiri nagrade.
Presenetljivo pa je ostal brez nagrade Mojmir Sepe, ki je imel v konkurenci prav tako tri skladbe. Tudi preostala člana "slovenske popevkarske trojice" sta se slabše odrezala, kot je bilo pričakovati: Jože Privšek je za "Poraz" v izvedbi Lada Leskovarja in Juda Hamiltona dobil drugo nagrado strokovne komisije, tretjo pa je prejel Jure Robežnik za pesem "Ptica vrh Triglava", ki sta jo pela Braco Koren in Gianni Nazaro.
B. Maksimovič
