11. maj 1971
"Izziv leta" Cankarjeve založbe
Že lep čas se pri nas razpravlja o beraškem položaju domačega leposlovnega pisca, narejenega (mislimo predvsem na materialni položaj) je bilo bore malo ali kar nič. Pred dvajsetimi leti je na primer dobil slovenski pisatelj za polo (16 strani) poprečno blizu dveh poprečnih mesečnih plač v SRS. Pred desetimi leti je bilo razmerje še ena proti ena, nakar smo zdaj prišli tako daleč, da dobi pisatelj za polo le še polovico poprečne plače Slovenca. Mnenja, kako in kaj bi bilo treba napraviti pri nas, da bi lahko začeli govoriti o spodobnem vrednotenju dela pišočih ljudi, so deljena, Cankarjeva založba pa je prav zdaj enostavno in "enostransko" presekala polemiko in - zvišala svoje honorarje v nekaterih primerih tudi za sto odstotkov. Založba si seveda obeta večji priliv kvalitetnih literarnih tekstov domačih avtorjev.
Poznavalcem razmer v Ljubljani je bilo že nekaj časa jasno, da bo novi tandem v Cankarjevi založbi Miloš Mikeln (direktor) in Martin Žnidaršič (šef komerciale) "nekaj napravil". Tisto "nekaj" se je zdaj zgodilo, ne sicer v obliki zvenečih reklamnih akcij, reprezentančnih knjižnih izdaj ipd., temveč prav tam, kjer sicer ne bi mogli govoriti o nujnosti zaradi tržnih razmer (saj je vsakomur jasno, da pisatelj ne piše zaradi denarja, ker če bi pisal zaradi denarja, sploh ne bi pisal). Vsekakor bo zanimivo opazovati, kaj bodo zdaj naredile druge slovenske založbe. Molčati ne bodo mogle.
I. Tratnik
Adijo, stolp!
Slišali smo, da bodo letos porušili skakalni stolp in da zaradi tega kopališča morda ne bodo pravočasno odprli. Foto: Arhiv Večera
11. maj 1971
Slatina in samoupravljanje
Duhoviti tankovestneži merijo ugled kakšnega samoupravnega ali volilnega telesa tudi po - slatini in kavi. Če natanko preudarimo, imajo celo po svoje prav. Precej obče znana je namreč navada, da delavski svet ali obratni svet kot najštevilčnejši in najvišji samoupravni organ sedi - v menda kar večini delovnih skupnosti - pri "suhi" mizi. Brez kave in slatine. Različici pa sta: ali samo kava ali samo slatina. Drugače je, natolcuje neuradna "statistika", z izvršnimi ali poslovnimi odbori. Na sejah teh "malih vlad" v delovnih skupnostih baje ni najti na mizi samo kave ali slatine, ampak celo različne osvežujoče sadne sokove in v zadnjem času zlasti "vitki" deit. Še bolj ugledni so glede tega razni strokovni kolegiji: tu se poleg vsega naštetega najde tu in tam baje celo šilce žganja, konjaka ali celo whiskeyja za "dezinfekcijo" grla. Glede potratnosti: delavski svet zaseda na suho ure in ure in redkeje, poslovni odbori mnogo pogosteje, strokovni kolegiji pa vsak dan. Posrečeno je, kako se je v Mariboru neko podjetje (najbrž je najti še kje kak primer) odločilo te spore zaradi kave in slatine razrešiti tako, da so vnesli celo v poslovnik delavskega sveta določilo, da se na sejah delavskega sveta MORA postreči s kavo in slatino.
-or-
12. maj 1971
Otok brez skakalnega stolpa
Utegne biti, da je pred dnevi koga še zeblo, pa vendar ni razloga, da ne bi že začeli misliti na kopalno sezono. Do 1. junija, ko se odpre večina kopališč, ni več dolgo. Zavoljo tega smo obiskali upravo zavoda Stadion, h kateremu sodi tudi najbolj priljubljeno in za sedaj še edino kopališče Mariborčanov - Otok. Stvar nas je tem bolj zanimala, ker smo slišali, da bodo letos porušili skakalni stolp in da zaradi tega kopališča morda ne bodo pravočasno odprli.
Direktor zavoda Franjo Orel in tehnični vodja Jože Žirovnik sta povedala:
"Z gradnjo hidroenergetskega sistema na spodnji Dravi se je gladina reke pri otoku dvignila za en meter. Dvignila se je tudi raven podtalne vode in ta je vdrla v najgloblji del velikega bazena. Zavoljo tega bazen ne ustreza več sanitarnim normam. Za svet, kako bazen znova usposobiti, smo prosili strokovnjake iz vodnogradbenega laboratorija tehniške fakultete v Ljubljani. Ti so nam dali na izbiro dve možnosti. Prva je črpanje vode iz bazena, druga pa veleva zasuti več kot štiri metre (vzeto od tal bazena) globoko jamo pod stolpom. Kakor hitro pa bi to jamo zasuli, bi izgubil skakalni stolp uporabnost in bi ga bilo treba porušiti. Iz več objektivnih razlogov smo se odločili za drugo možnost."
- Kateri so ti razlogi?
"S tem, da bomo zasipali jamo pod stolpom, bo imel bazen manjšo prostornino. Voda se bo hitreje filtrirala in bo torej bolj čista. Z odstranitvijo stolpa bo v bazenu več prostora za kopalce. Sedaj se v njegovi bližini ni upal nihče kopati, saj je bilo to zelo nevarno. En smrtni primer smo že imeli, ko je skakalec skočil kopalcu na glavo. Stolpa, ki je sicer zares simbol Maribora in še posebej Otoka, je tudi nam žal, če ga bo treba po več kot tridesetih letih podreti. Pa vendar se nam zdi, da za Mariborčane to ne bo velika izguba, saj so se zadnje čase povzpeli nanj le najpogumnejši, športno skakanje je pa pri nas zamrlo."
/.../ - Tovariš Orel, kmalu boste prevzeli dolžnosti direktorja novega kopališča v gradnji. Ali bomo zamenjavo za naš skakalni stolp našli v novem kopališču?
"Medtem ko bo Otok odslej bolj rekreacijski center, bo novo kopališče športnega tipa. V njem bo tudi poseben bazen za skakalce z desetmetrskim stolpom."
Srečko Niedorfer
12. maj 1971
Dopust na obroke?
Videti je,da bodo morali letos nekateri preživeti letni dopust na obroke. Dopusti so se namreč že začeli, v delovnih organizacijah pa je prišlo pri izplačevanju regresa zanje do precejšnjih težav.
Zaradi zamrznjenja osebnih dohodkov so namreč zamrznjeni tudi regresi, služba družbenega knjigovodstva pa dovoljuje zaradi omejitev porasta osebnih dohodkov za 11 odstotkov izplačevanje regresa le delno. Delavci lahko dobe le pet dvanajstin celotne vsote regresa, to je za prvih pet mesecev.
Sindikati obljubljajo, da bodo skušali s slovensko vlado ta problem čim prej rešiti.
-niš
13. maj 1971
Kdo igra v Sutjeski?
V kanjonu Sutjeske in okrog Tjentišta je že živo. Najpozneje v dvanajstih dneh se bo začelo snemanje filma Sutjeska v režiji zagrebškega režiserja Stipe Beliča. Film bo veljal 40 milijonov dinarjev, svečana premiera bo konec prihodnjega leta.
Snemalno knjigo pripravlja italijanski scenarist Ugo Piro, ki se mu bo pridružil sovjetski režiser in igralec Sergej Bondarčuk. Podpisali so že pogodbo z grškim skladateljem Mikisom Teodorakisom, da bi zložil glasbo za ta film.
Tokrat ne bodo angažirali dragih tujih filmskih zvezd. Razen najbolj znanih domačih igralskih imen in tisočev pripadnikov JLA, bo v filmu nastopila vrsta mladih igralcev, pretežno študentov gledaliških in filmskih akademij. To se nam zdi logično, pravi direktor filma, ker so v vsej epopeji Sutjeske sodelovali v glavnem mladi.
13. maj 1971
Pisma bralcev
Ob kongresu samoupravljalcev, ki smo ga vsi živo spremljali in tudi ob ustavnih razpravah, smo se nenehno srečevali s pojmom dohodek. Po pravici vam povem, da nisem dovolj razgledan, da bi vedel, kakšna je razlika med dohodkom in dobičkom. Eni pravijo, da je to eno in isto, ampak da se je v naši jugoslovanski ureditvi ustalil pojem "dohodek" namesto "dobiček", drugi pa spet pravijo, da je med dohodkom in dobičkom velika razlika in da teh dveh besed ne smemo mešati. Sam vem, da smo pred leti še govorili, da imamo v tovarnah dobiček, rekli smo celo, da si delimo dobiček.
Nekateri še danes tako rečejo, kadar se razdeli osebni dohodek kot presežek k rednim že izplačanim plačam, če podjetje doseže dobre poslovne rezultate.
V Mariboru je, kolikor vem, veliko ekonomistov, tu je celo visoka ekonomsko komercialna šola, zato bi vas prosil, da bi kakšen strokovnjak razumljivo razložil v Večeru, kakšna je razlika med dohodkom in dobičkom.
Štefan V., Murska Sobota
