15. januar 1972
Druga kraljica na Danskem
Danski kralj Frederik je umrl sinoči v 73. letu. Danes popoldan bodo v Koebenhavnu proglasili novo dansko kraljico Margrethe. Danska kraljica Margreth se je šolala v Londonu in Parizu, kjer je študirala pravo, književnost in politično ekonomijo, 10. junija 1967 pa je z romantično in nepričakovano poroko postala žena mladega francoskega diplomata Henrija de Loubarde de Monpezata, ki je postal princ Henrik. Margrethe je druga kraljica v tisoč let stari zgodovini danske monarhije. Kralj Frederik IX. je zbolel za gripo in pljučnico pred novim letom, sledil je srčni napad. Kazalo je, da bo okreval, vendar je v sredo nastopila nova kriza, ki je ni premagal. Star je bil 73 let, poročen od 1935, njegova najstarejša hčerka, ki bo danes postala kraljica, se je rodila samo teden dni po invaziji Danske 1940. Frederik je prišel na prestol 21. aprila 1947, med vojno pa je podpiral očeta v pasivni rezistenci nemškemu okupatorju. Znan je bil po tem, da se je skušal približati ljudstvu. /.../
15. januar 1972
Panika v Kitzbuehlu
"Vsi smučarji, ki bodo startali z reklamnim napisom za francosko mineralno vodo Evian, bodo suspendirani in ne bodo smeli startati na OI v Sapporu..."
Telegram s takšno vsebino je poslal včeraj v Kietzbuehel predsednik MOK Avery Brundage pred dirko za svetovni pokal v smuku in s tem povzročil pravo paniko. Poljaki in Američani so prelepili svoje startne številke, Evian je izginil in tudi danes na drugem smuku v Kietzbuehlu ne bodo delali reklame za mineralno vodo, temveč bodo startali s številkami SK Kitzbuehel. Odgovorni smučarski funkcionarji pravijo, da startne številke Evian niso nič novega in da je nasploh navada, da se na tekmah za svetovni pokal propagira ta ali oni proizvod, in potemtakem bi morali suspendirati prav vse alpske smučarje in smučarke, ne le "velike", kot so Schranz, Duvillard, Thoeni, Russi itd.
Kaže, da bo vsa zadeva v zvezi z alpskimi smučarji končana šele pred Sapporom na Japonskem, kjer namerava Brundage reči zadnjo besedo. Seveda bodo morali z njim potegniti tudi drugi člani MOK, sicer njegova ne bo obveljala!
B. Skalicky
17. januar 1972
Kje je sv. Johanes?
Lepega dne so bili vsi vozniki, ki večkrat potujejo po Perniški dolini, neprijetno presenečeni - sv. Johanesa ni več. Ta svetnik je zelo znan v Pesniški in Perniški dolini, kajti izhaja še iz starih časov, ko je bilo to področje često poplavljeno in so se ljudje zatekali z molitvami po pomoč k sv. Johanesu. V široki dolini je zato bilo postavljenih več svetnikovih kapelic, od katerih je bila najbolj znana ob cesti Maribor-Lenart v Pernici.
Pred dvema letoma je v kapelico trčil avtomobilist in od takrat so se pričeli za sv. Johanesa slabi časi. Figuro so prislonili kar ob podstavek kapele, ki je čakala obnovitvenih del. Po teh razvalinah je pa bobnal dež, padal sneg, pripekalo sonce, nihče pa ni storil ničesar za ohranitev tega krajevnega spomenika. Pri zavodu za spomeniško varstvo Maribor so sicer skušali najti rešitev, vendar se je zataknilo pri lokacijskem dovoljenju, ker je kapela preblizu ceste.
In kje je sv. Johanes? Zavod ga ni odstranil in zavaroval, bržkone so se ga usmilili domačini in ga postavili čez zimo pod streho v kakšen skedenj, dokler ne bodo našli nove lokacije zanj.
fd
18. januar 1972
Proces proti Marjanu Šturmu
Po sporočilu avstrijskih oblasti bo proces proti študentu Marjanu Šturmu 27. januarja pred okrajnim sodiščem v Leobnu, Erzherzog Johann Strasse 3, 1. nadstropje, soba št. 1 ob 10.30. Obtožnica mu očita, da je kršil 468. in 312. člen avstrijskega kazenskega zakonika, ko je 26. oktobra 1970 dodal nemškemu krajevnemu napisu Hermagor še slovenskega Šmohor (v Ziljski dolini) in tako, kot je rečeno v obtožnici, "zlonamerno poškodoval javno lastnino", oziroma da je na drugih koroških kulturnih dnevih konec decembra 1970 opozoril občinstvo, da je navzoč policaj, ki ga je zaradi "napisnih akcij" zasliševal z metodami, ki so znane iz tretjega rajha, s čimer naj bi, kot pravi obtožnica, "žalil predstavnika javnih oblasti".
Prvi termin 26. marca lani so preložili predvsem zaradi velikega odmeva med manjšino in slovensko ter mednarodno javnostjo, "nevtralno", to je zunaj koroško mesto pa naj bi omogočilo mirnejše (in objektivnejše?) ozračje...
Moda treh držav
V okviru sejma Moda 1972 in z denarno podporo firme Shulton so priredili v ponedeljek modno revijo v viteški dvorani ljubljanskih Križank. Revija je izzvenela v srečanju treh držav: Francijo je zastopal Parižan Paco Rabane, Anglijo Zandra Rhodes, Jugoslavijo pa ljubljanska Pletenina in vrhniška industrija usnja (IUV). Na fotografiji so z leve proti desni modeli Pletenine (hlačni večerni komplet), IUV (rdeča lisica z velurjem), Zandre Rhodes (svečana obleka v nevsakdanjem looku), Paco Rabane (mini kovinski shorts) in IUV (moška obleka iz velurja z lisičjo kučmo).
J. Florjančič (Večer, 19. januar 1972)
21. januar 1972
Narkomani
V Mariboru imamo - žal - najmanj sto petdeset narkomanov. Zapisal sem "najmanj", zelo verjetno pa je številka mnogo višja in zato še toliko bolj zastrašujoča. Narkomane najdemo v vseh starostnih dobah, žal jih je precej tudi med mladino.
Medtem, ko si starejši narkomani poiščejo svoje vire mamil (le-ti si jih, ker so v službah in imajo dohodke, lahko kupijo, četudi je precej takih, ki mamila samo kradejo), imajo mlajši omejen delokrog dobave mamil, saj navadno ne premorejo denarja, da bi jih kupovali.
Mladi narkomani si zaradi tega "pomagajo" na najrazličnejše načine. V lekarnah kupujejo raznovrstna zdravila, ki vsebujejo v majhnih količinah narkotike, potem pa te uporabljajo za lastno omamljanje.
Eno od zdravil, po katerih mladi narkomani posebej radi segajo, je kodein, blažilo zoper kašelj. Kodein je eden derivatov morfija in je v bistvu zelo blag narkotik. Škatlica kodeina velja 1,65 dinarja, torej zdravilo ni drago. Farmacevti v mariborskih lekarnah pa so nenadoma opazili, da kupujejo kodein v večjih količinah predvsem mladi ljudje. Ko so temu posvetili malce več pozornosti, so prišli do porazne ugotovitve: mladi narkomani raztopijo po štiri, pet ali več tablet kodeina v vodi, nakar si jo vbrizgajo v roke...! Človek bi komaj verjel in vendar je res, to vam lahko potrdijo mariborski farmacevti.
Seveda v mariborskih lekarnah kodeina mladim ne prodajajo več. Načeloma bi ga naj prodajali samo na recepte, toda kadar farmacevt vidi, da gre za starejšega, zrelega človeka, ki ga muči kašelj, mu kodein kljub temu prodajo brez recepta, ker pač pacienta ne želijo obremenjevati še s posebno potjo k zdravniku.
Prav na take ljudi pa - tudi to so farmacevti ugotovili - mladi narkomani najbolj oprezajo. Postajajo pred lekarnami in prosjačijo starejše ljudi, naj jim v lekarni kupijo kodein.
V interesu nas vseh je, da ljudje, ki jih mladi narkomani nadlegujejo, ne izpolnijo njihovih želja. Da jim ne nasedejo. Kajti tudi s tem, če jim ne omogočijo poti do najbližjih narkotikov, pomagamo v boju proti zastrupljanju z mamili.
Dežurni reporter
