Pred 50 leti v Večeru: Pohorsko lisico lahko reši samo še čudež

​21. januar 1974

Letošnja zlata lisica končana

Sinočnji razgovor v hotelu Slavija je bil kratek. Za Stanislava Ziobrzynskega, ki je skupaj z Odette Perret in Walterjem Trillingom član tehničnega biroja FIS in ki se je podobno kot lani sedem dni pred pričetkom XI. pohorskega pokala prišel ogledat smučišča nad Mariborom, je letošnja zlata lisica končana, še preden so najboljše tekmovalke iz celega sveta prispele v Maribor. "Takšnega fena še zlepa nisem videl. Na Pohorju je bilo toplo, kot v lepših spomladanskih dneh. V soboto je bilo smučišče še kolikor toliko belo, včeraj pa so koli, ki so označevali progo za veleslalom, štrleli iz trave. Po službeni dolžnosti bi moral ostati v Mariboru do srede, ko naj bi predal poročilo g. Tomkinson, ki je delegirana kot TD na vaši tekmi. Toda Maribor bom zapustil že danes, kajti pohorsko lisico Lahko reši samo še čudež ..." /.../ P. KANCLER

21. januar 1974

Zvončki in radič

Tako pomladne zime, kakršno imamo letos, ne pomnimo že vrsto let. Temu primerna pa je tudi sobotna založenost mariborske tržnice na Vodnikovem trgu. Prodajalci so namreč številnim kupcem ponujali mnogo zelenjave, ki je je bilo ob tem času v preteklih letih dobiti le malo. Kar zadeva cene te zelenjave, je treba povedati, da so take, da marsikoga mika, da bi spremenil poklic in postal vrtičkar. Kilogram radiča je v soboto veljal od 30 do 40 din, motovilca 40 din, regrata 30 din in špinače 30 din. Torej je vseeno ali kupimo kilogram zelenjave ali kilogram mesa. Malce je padla cena jajcem, ki so jih ponujali po 1.20 do 1.40, hruške so ponujali po 3 do 4 din za kilogram, jabolka od 2 do 6 din, solato pa po 12 din. Najbolj nenavadni za 19. januar 1974 pa so bili zvončki, prvi znanilci pomladi. -niš

21. januar 1974

"Tito bo lahko še dolgo delal"

Podpredsednik predsedstva SFRJ Mitja Ribičič je dal intervju agenciji United press, v katerem je odgovoril na več vprašanj, ki zadevajo naš notranji razvoj, mednarodni položaj Jugoslavije in aktualne mednarodne probleme. Podpredsednika predsedstva SFRJ so časnikarji agencije UP zaprosili tudi za izjavo o vlogi predsedstva in o tem, kako se bo razvijalo, ko bo predsednik Tito zapustil politično prizorišče. Ribičič je odgovoril, da vloga predsedstva SFRJ izvira iz značaja naše federacije. Predsedstvo zagotavlja enakopravnost naših narodov in narodnosti in predstavlja SFRJ kot kolektivni organ in najvišji družbenopolitični forum. "Kar zadeva vaše vprašanje v zvezi s predsednikom Titom, naj povem, da to za nas v Jugoslaviji ni aktualno, to ste lahko opazili spričo vsakodnevnih zahtev po vsej naši državi, naj Tita izvolimo za dosmrtnega predsednika republike, kar se bo verjetno tudi zgodilo. Prepričani smo, da bo Tito lahko še dolgo delal in da bo zdrav. To mu bo mogoče še zlasti zaradi tega, ker je socialistična Jugoslavija že od svojega nastanka v vrstah najstabilnejših državnih skupnosti in ker sta stabilnost in kohezija z vsakim dnem še večji. Pri tem je zgodovinska vloga in zasluga tovariša Tita velikanska in trajna. Njegovo delo bo vsekakor preživelo veliko rodov."

22. januar 1974

Namesto v Mariboru v Badgasteinu

Žalosten je bil včeraj pogled na ciljno strmino pohorskega veleslaloma, kjer bi se morala v soboto dekleta iz vsega sveta kosati za točke svetovnega pokala. To pot je bila narava močnejša, peti letošnji VSL za SP bo namesto v Mariboru v petek opoldne v avstrijskem Badgasteinu.

22. januar 1974

250 milijonov litrov radenske

PRIHODNJI TEDEN NA TRŽIŠČU DEIT PRIMA - Predstavniki dveh največjih delovnih kolektivov v občini Gornja Radgona so včeraj na Janževem vrhu seznanili novinarje s poslovnimi uspehi v lanskem letu, o integracijskih procesih in o konstituiranju TOZD. Lani je zdravilišče Radenska pri polnjenju in prodaji mineralne vode ter brezalkoholnih pijač dosegla pomembne rezultate. Nalili in prodali so več kot 250 milijonov litrov mineralne vode in deita, kar pomeni, da so v primerjavi z letom prej proizvodnjo povečali za 14,5 milijona steklenic. Tudi izvoz je bil večji za 36 odstotkov. Največ prodajo v Avstrijo, potem v Italijo, ZR Nemčijo, ZDA, radensko pa pijejo tudi v Avstraliji in Gvineji. Dobre rezultate so dosegli še v zdraviliško-turističnem prometu. Število nočitev je bilo večje za 35 odstotkov. Finančni rezultati pa žal niso tako ugodni. Čeprav je skupni dohodek narasel za nekaj čez 300 milijonov, ostanek dohodka - zaradi višjih cen reprodukcijskega materiala in transportnih stroškov ob že tri leta nespremenjenih cenah mineralne vode in delta - ni v predvidenih okvirjih. Feri Horvat, pomočnik generalnega direktorja zdravilišča Radenska, je presenetil z novico, da bo že prihodnji teden na tržišču nova brezalkoholna pijača deit-prima. /.../ -mm-

23. januar 1974

Časopisna "hrana" za 10 let

Predstavniki 18 časopisnih podjetij (med njimi tudi direktor Večera Mladen Božin) in tovarna papirja in celuloze Djuro Salaj iz Videm-Krškega so včeraj v prostorih gospodarske zbornice v Ljubljani podpisali samoupravni sporazum o zagotovitvi deleža (7,5 milijonu dinarjev) k postavitvi tretjega stroja za proizvodnjo rotacijskega papirja v Krškem. "S sporazumom, ki ga danes podpisujemo, zagotavljamo redno preskrbo z vsemi potrebnimi rotacijskimi papirji za časopisni in revijalni tisk v Sloveniji za nadaljnjih deset let," je dejal v imenu zborničnega sveta za časopisno in grafično industrijo Slavko Beznik. /.../ M.B.

24. januar 1974

Spomenik NOB v Mariboru

Po skoraj 15 letih priprav, iskanj lokacij, zavračanj in ponovnih obuditev akcije bo Maribor do leta 1975, kot vse kaže, vendarle dobil spomenik revolucije in NOB. Za 30-letnico osvoboditve bo drugo največje slovensko mesto in središče narodnoosvobodilnega boja na Štajerskem, pod legendarnim Pohorjem, odkrilo na Trgu svobode prihodnjo pomlad obeležje boju, trpljenju in zmagi. Ta trenutek je prizadevanje za spomenik revolucije v Mariboru dobilo tudi že organizacijsko pravno določnost: občinska skupščina Maribor kot naročnica in plačnica spomenika prav te dni sklepa pismeno pogodbo z akademskima kiparjema Slavkom Tihcem iz Maribora in Dragom Tršarjem iz Ljubljane. Umetnika sta na povabilo skupščine Maribor oziroma njene komisije za spomenik (sestavljajo jo kulturni in javni delavci Maribora) že sprejela naročilo, da bosta naredila spomenik NOB v Mariboru. V pogodbi z občino se kiparja zavezujeta, da bosta idejni osnutek spomenika izdelala do konca maja letos. S pogodbo pa umetniška izvedba ni ukazana, ampak izraža le željo in naročilo, da bi bil spomenik razumljiv sedanjim in bodočim rodovom. Naročilo umetnikoma torej ne vsiljuje realistične ali celo socrealistično izvedbo temveč samo razumljivost. /.../ F.F.

24. januar 1974

Spomenik v Volkmerjevem prehodu - do konca leta

Bliža se občinski praznik 29. april in do takrat bi morala odstranjena spominska plošča v Volkmerjevem prehodu dobiti nadomestilo. Ko so urejevali prostor za novim hotelom Orel - in treba je priznati, da so ga res lepo uredili - je bilo rečeno, da bodo poiskali tudi primernejše mesto za spominsko ploščo, ki je bita pritrjena na zid hiše, v kateri ima prostore delikatesna trgovina. Zdaj ko je tam vse lepo urejeno, manjka samo še uresničitev dane obljube: spominska plošča ali kakšno drugo znamenje, ki bi spominjalo Mariborčane na prvo mladinsko akcijo proti okupatorju. Datum te akcije si je Maribor izbral tudi za občinski praznik. Kakor smo zvedeli, ne bo mogoče obljube izpolniti za letošnji praznik, saj je mariborsko društvo arhitektov razposlalo vabila na natečaj šele te dni, rok za oddajo osnutka pa je do 15. marca. V natečaju so napisani tudi okvirni pogoji, sicer pa je zamisel prepuščena seveda avtorjem, članom društva arhitektov v Mariboru. Predvideli so tri nagrade za najboljša dela: prvo v znesku 10.000 dinarjev, drugo 7.000 in tretjo 5000 dinarjev. Računajo, da bo od sprejetja zamisli pa do uresničitve preteklo še nadaljnjih nekaj mesecev, za skrajni rok postavitve spomenika pa postavljajo 29. november v letošnjem letu. F.Š.