7. maj 1973
Odkritje poljskega astronoma
Zemlja ima tri Lune in ne eno. To senzacionalno odkritje poljskega astronoma dr. Kordilevskega z observatorija Jagjelonske univerze v Krakowu je potrdila znanstvena odprava poljskega astronomskega društva, ki je opravila posebna opazovanja v zahodni Afriki. Dve novo odkriti Luni krožita po isti krožnici in v enakih časovnih ciklusih kot Luna, ki smo jo poznali doslej. To sta razvlečeni nebesni meglici s premerom, desetkrat večjim od Luninega. "Luni Kordilevskega" sta na obeh straneh Lune in sta enako oddaljeni od Zemlje. Če bi ju povezali z zamišljeno črto z Luno in Zemljo, bi dobili dva enaka enakokraka trikotnika. Nebesni telesi sta sestavljeni iz manjših skupin prahu, ki so si med seboj narazen najmanj kilometer. Zato se zelo medlo svetijo in jih je težko opaziti. Že pri najmanjši bočni svetlobi postanejo nevidne. /.../
7. maj 1973
500 let kmečkih puntov
NA VELIKEM ZBOROVANJU V VIDMU OB ŠČAVNICI JE GOVORIL DOMAČIN, PRVI ČASTNI OBČAN RADGONSKE OBČINE, AKADEMIK DR. BRATKO KREFT - V štirinajstdnevnih slovesnostih ob praznovanju 500-letnice slovenskih kmečkih uporov in 400-letnice slovensko-hrvaškega kmečkega punta so domačini prikazali življenje in izročilo naših revolucionarnih prednikov, včeraj pa so jih končali z velikim zborovanjem pred novo šolo v Vidmu. Peter Fridau, sekretar občinske konference SZDL Gornja Radgona in predsednik pripravljalnega odbora praznovanj, je spregovoril pozdravne besede. Dr. Bratka Krefta so med njegovim govorom ob 500-letni težki zgodovini slovenskega naroda večkrat prekinili z navdušenim ploskanjem, posebno takrat, ko je govoril o Slovencih na Koroškem, o najnovejši brezobzirni gonji avstrijskih neonacistov proti našim rojakom ter o provokaciji v Pliberku. /.../ M. MUNDA
Štafeta mladosti
Štafeta mladosti s pozdravi in čestitkami predsedniku Titu za njegov 81. rojstni dan, ki je v soboto zjutraj začela svojo petdnevno pot po Sloveniji, je včeraj ob 9. uri prispela na Trg svobode v Mariboru. Od tod je nadaljevala pot na Koroško. /.../ V Maribor je prinesla štafetno palico učenka 8. razreda osnovne šole Franca Rozmana Staneta Metka Dovidija. Zmaga Gselman, predsednica občinske konference zveze mladine Maribor, je prebrala pismo s čestitkami Titu. Predstavnik kmečke mladine Andrej Lašič je ponesel štafetno palica naprej.
(Večer, 8. maja 1973)
8. maj 1973
9000 nastopajočih
Za sklepno prireditev dneva mladosti, ki bo 25. maja zvečer na stadionu JLA v Beogradu, se pripravlja 9000 fantov in deklet, pionirjev in pripadnikov JLA iz petnajstih jugoslovanskih mest. Spored obsega osem točk, ki bodo simbolično prikazale 30-letni razvoj dežele po prvem zasedanju AVNOJ. Mladi bodo z nastopom govorili o bratstvu in enotnosti, obnovi dežele, pripravljenosti, da branimo svobodo, o predanosti Titovi poti. Scenarij so izbrali med 26 deli, avtorja sta mlada Beograjčana Branislav Krtinič in Vasilije Radovič. Eno od točk sporeda je zasnovala skupina avtorjev iz Ljubljane. Ljubljanska mladina bo tudi nastopila.
8. maj 1973
Priznanje Washington Postu
Ameriški dnevnik Washington Post je dobil Pulitzerjevo nagrado za novinarstvo kot priznanje za "usluge, ki jih je storil javnosti", ko je razkril afero Watergate, ki je globoko pretresla Nixonovo administracijo. Novinarja, ki sta najbolj zaslužna za odkritje tega škandala, o katerem govori zdaj vsa Amerika, nista dobila nagrade, vendar jima je odbor za Pulitzerjevo nagrado izrekel javno priznanje. To sta Karl Bernstein, 29, in leto starejši Bob Woodward. S svojimi članki v Washington Postu sta prva opozorila ameriško javnost, da utegne obstajati tesna zveza med najvišjimi funkcionarji Bele hiše in ljudmi, ki so med predsedniško kampanjo junija lani vlomili v glavni sedež demokratske stranke v palači Watergate v Washingtonu, preiskali in posneli arhiv in postavili prisluškovalne aparate. /.../
9. maj 1973
Med nami bo nepozabljen
Našega dragega prijatelja Lajčija Pandurja bomo pogrešali v tisti meri, ki pušča v nas občutek večne nenadomestljivosti. Umrl je mož plemenitega srca in čistega, velikega ter odkritosrčnega slikarskega talenta. Smrt je zarezala v umetniško življenje mesta, v katerem ostaja spomin na umetnika v mnogih javnih prostorih in zasebnih stanovanjih, kajti pokojni Lajči je bil eden tistih umetnikov, ki je gledalca nagovarjal neposredno in intimno in je bil tako tudi deležen največje priljubljenosti in naklonjenosti. Bil je likovni pedagog, ki je ljubil in skrbno spremljal svoje študente, umetnik kmečkega življenja svoje ožje prekmurske domovine in vselej ljubezniv, veder in blag človek. V našem spominu bo ostal vselej takšen, med nami, nepozabljen ...
10. maj 1973
Tito na kmetiji
Predsednik Tito je obiskal včeraj eno izmed preusmerjenih kmetij v škofjeloški občini. Na kmetiji Vinka Stanovanika v Vilharjih nad Poljansko dolino se je prisrčno pogovarjal z domačimi o preusmerjanju njihove kmetije in o turizmu. Predsednik Tito se je zelo pohvalno izrazil o politiki, ki jo že več let vodi škofjeloška občina na področju zasebnega kmetijstva.
10. maj 1973
Slovo od Lajčija Pandurja
Ob mrtvaškem odru so pokojniku izkazali poslednjo čast študenti in profesorji pedagoške akademije, ob 13. uri pa se je začela žalna slovesnost. V imenu kolektiva pedagoške akademije se je od pokojnega Lajčija Pandurja poslovil profesor Janko Čar. /.../ "Hvala za vsa srečanja na hodnikih, v predavalnicah, v knjižnici in na mnogoterih zborih," je med drugim dejal profesor Čar. "Ko se poslavljamo od tebe, čutimo: nisi bil neutruden delavec samo naše delovne družine, temveč mnogo mnogo več: nepozaben bard Prekmurja, spoštovan jugoslovanski umetnik in veliki poslanec naše umetnosti v svetu. /.../ Popoldne se je h ganljivemu slovesu od pokojnega umetnika na pobreškem pokopališču zbrala množica Mariborčanov, slikarjevih prijateljev in znancev ter ljubiteljev njegove umetnosti. /.../ vv-a
11. maj 1973
Tovarišu v spomin
Razstava del mariborskih likovnikov v Rotovžu je hkrati proslava občinskega praznika in pa počastitev spomina nedavno umrlega mariborskega slikarja Maksa Kavčiča. Tovariši - likovniki so umrlemu prijatelju odstopili del razstavišča in se zato omejili na skromno predstavitev z enim samim delom. Tako lahko že na začetku povemo, da razstava ne prinaša velikih presenečenj, kar tudi ni njen namen. Je predvsem izraz pozornosti, tiha minuta zbranosti. Jeseni, ko bodo mariborski umetniki ponovno razstavljali, pa bomo lahko govorili o kritičnem pretresu likovne dejavnosti Maribora v preteklem letu.
11. maj 1973
Glazerjev večer pri Čobalu
Pretekli torek je bila v mali galeriji Ivana Čobala v Mariboru slovesnost ob 80-letnici pesnika Janka Glazerja. Slikar Ivan Čobal je pesnika povabil v svojo galerijo, kjer je postavil na ogled 24 svojih slik in 9 prepisov Glazerjevih pesmi, ki pestrijo razstavo kot grafične priloge. /.../
11. maj 1973
Spominska plošča profesorju Priolu
Včeraj so v kmetijskem zavodu v Vinarski ulici v Mariboru ob simpoziju predavateljev kmetijskih šol Jugoslavije odkrili spominsko ploščo slovenskemu sadjarskemu znanstveniku, pedagogu, čebelarju, ravnatelju inštituta vinarske in sadjarske šole in ravnatelju inštituta za sadjarstvo profesorju Josipu Priolu. /.../ Včeraj so odkrili spominsko ploščo tudi na Priolovi rojstni hiši v Morju pri Framu. D. Š.
