16. april 1973
Tretjič Tito-Brandt
JUGOSLOVANSKA IN ZAHODNONEMŠKA JAVNOST UGODNO OCENJUJETA OBISK - Zahodnonemški kancler Willy Brandt je s soprogo Ruth odpotoval zjutraj s posebnim letalom na štiridnevni uradni obisk v Jugoslavijo. To je njegov prvi uradni obisk pri nas, odkar je kancler. Dva dni se bo pogovarjal v Beogradu s predsednikom ZIS Džemalom Bijedićem, potem se bo na Brionih sestal s predsednikom Titom. To bo tretje srečanje Tito-Brandt. Prvo je bilo 1968 na Brionih, drugo 1970 na gradu Roentgen.
16. april 1973
Leonid Brežnjev junija v ZDA
NIXON NAPOVEDAL OBISK EVROPE - Generalni sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev bo dopotoval konec junija na obisk v ZDA. To je povedal Henry Kissinger. Nixon je povabil Brežnjeva maja lani, ko je bil v Moskvi. 1973. leto je za Nixona "v znamenju Evrope". Včeraj je napovedal, da bo jeseni obiskal nekatere evropske države. Ni jih naštel, iz drugih virov prihaja, da bodo to najbolj verjetno Velka Britanija, Italija, Francija in Zahodna Nemčija, utegne pa obiskati še nekatere druge.
16. april 1973
Skupščina borcev za severno mejo
V prostorih restavracije Center je bila minulo soboto letna skupščina zveze prostovoljcev borcev za severno mejo 1918/19. Po otvoritvenem govoru predsednika dr. Maksa Poharja so počastili spomin padlih in umrlih tovarišev. Predsednik je v govoru orisal plodno delo organizacije v minulem letu in ob tem dejal, da so doslej tesno sodelovali z mnogimi drugimi organizacijami v Mariboru, da pa bo to sodelovanje še plodnejše. Poudaril je, da je njihova dolžnost pomagati graditi socializem, prav tako pa ohranjati mir v svetu. Izrazil je pripravljenost organizacije, da se bori za svobodo in neodvisnost, če bi bil v nevarnosti naš socialistični sistem. Zatem je osvetlil vprašanje naših rojakov na avstrijskem Koroškem. Odločno je protestiral proti avstrijskemu stališču, da je za izpolnitev zaščitnih določil treba rešiti samo vprašanje dvojezičnih topografskih napisov. Zahteval je, da se vprašanje naših rojakov reši v celoti in da jim dajo vse pravice in svoboda. Skrajni čas je že namreč, je poudaril dr. Pohar, da Avstrija izpolni 7. člen avstrijske državne pogodbe. V razpravi so govorili še o spomeniku, ki ga nameravajo postaviti ob 100-letnici rojstva generala Maistra. Ob koncu so poslali pozdravni brzojavki predsedniku Titu in predsedniku republiške skupščine Sergeju Kraigherju. Protestno pismo v zvezi s položajem slovenske manjšine na Koroškem pa so poslali izvršnem svetu skupščine SRS. D.Š.
17. april 1973
Ladja plove s strahom
Ponos britanskega ladjevja, Kraljica Elizabeta II., je včeraj izplula iz Southamptona, zavoljo nje pa so pognali ves sistem britanske severnoatlantske in izraelske varnosti. Bojijo se, da utegne postati ladja tarča Črnega septembra. Plove namreč v Izrael, njeni glavni potniki pa 600 Židov, pretežno bogatih bančnikov, tovarnarjev in trgovcev iz Velike Britanije, ki bodo v Izraelu pri praznovanju 25-letnice izraelske države. Vso pot bodo ladjo spremljala britanska letala in ladje, skupaj z deli ameriškega šestega ladjevja. Vse skupaj je že podobno majhnim manevrom.
17. april 1973
Umrl najstarejši Brazilec
RIO DE JANEIRO - Pred dnevi je umrl v enem izmed predmestij Ria de Janeira najstarejši Brazilec Jose Francisco Helio. Bil je star 157 let. Imel je številno potomstvo, njegov najstarejši sin ima 94 let.
18. april 1973
Prvega poklicali Tita
Prvi mednarodni telefonski poziv iz Najrobija, kjer je včeraj svečano začel obratovati vzhodnoafriški center za mednarodne telekomunikacije, je veljal našemu predsedniku. Kenijski predsednik Jomo Kenijata je telefoniral predsedniku Titu in tako izrazil prijateljska čustva do našega predsednika in jugoslovanskih narodov. Predsednika sta se po telefonu krajši čas pogovarjala.
18. april 1973
Petru v slovo
V ponedeljek so ob številni udeležbi sorodnikov in prijateljev na pobreškem pokopališču pokopali dolgoletnega raznašalca Večera Petra Škerbinca. Na mariborskih cestah ne bomo več videvali starejšega črnolasega možaka, malce okorne hoje, ki je sleherni dan oprtan s številnimi izvodi Večera hitel od trafike do trafike, od kavarne do kavarne in dolga leta raznašal Večer na naročena mesta. Peter je bil malce svojstven možak, zaprt sam vase, vendar dobrodušen, ki ni nikoli nikomur storil nič žalega. /.../ Izrazom sočutja sorodnikom se pridružuje tudi uredništvo Večera, ki mu je bil pokojni Peter zvest leta in leta.
19. april 1973
Aktiv ZK esperantistov
16. aprila so se v domu družbenopolitičnih organizacij Maribor sestali esperantisti, da bi ustanovili aktiv komunistov. Sestanka se je poleg predstavnika esperantske zveze Slovenije udeležila tudi članica MK ZKS Maribor Brigita Kuhar. Esperantisti so najprej razpravljali o izvedeni anketi na področju Slovenije v 978 ustanovah in organizacijah. Na podlagi rezultatov ankete se je v esperantsko organizacijo včlanilo, kot člani Prijatelji, 864 organizacij ali 88 odstotkov vseh anketirancev. Med njimi se je prijavilo nad 500 učiteljev iz osnovnih šol štiridesetih občin. Za zdaj predstavljajo največji problem le kadri - učitelji esperanta. C. Bokan
20. april 1973
Pokojnik, ki še ni umrl
Na pokopališču mesta Ostiglia pri Mantovi ljudje presenečeni opazujejo nagrobni spomenik s kipom pokojnika - ki pa ga v grobnici še ni. Na spomeniku je namreč napis: "Celio Longhi, rojen leta 1889, umrl 1975". Pokojnik bo torej živel še dve leti. Mnogi v Ostigliji ga poznajo in možakar jim pojasnjuje: "Prepričan sem, da bom umrl leta 1975, čeprav ne vem, katerega dne. Imam sedem sinov in hčera, nočem pa, da bi bila to njihova skrb ..."
Obisk kanclerja Brandta
”Prišel sem vam pomagat,” se je pošalil predsednik Tito, ko je nepričakovano prišel na tiskovno konferenco z Brandtom. (Večer, 20. aprila 1973, foto: Branko Maksimovič)
21. april 1973
Ali bodo stari mariborski most rekonstruirali?
Oddelek za komunalo pri SO Maribor se že dalj časa ukvarja z mislijo na rekonstruiranje starega mostu čez Dravo. To predvsem zaradi tega, ker se na njem ob prometnih konicah vrstijo dolge kolone avtomobilov. Idejni načrt je že izdelan (izdelali so ga že pred dvema letoma), vendar se je tokrat zataknilo pri denarju. Za obnovitev mostu bi bilo namreč potrebnih kar 200 starih milijonov, katerih pa komunala žal nima. Pojavilo se je tudi vprašanje, ali naj most sploh obnovijo ali pa naj pričnejo z gradnjo novega, ki bi veljal okoli 400 starih milijonov, torej enkrat več. Če se bodo odločili za drugo varianto, naj bi most zgradili v podaljšku Strossmayerjeve ali pa Turnerjeve ulice. Če pa bi obnovili stari most, bi se ob tem povečalo cestišče od sedanjih 8 metrov kar na 9,75 metra. Pločnike za pešce na bi naredili na posebni jekleni konstrukciji, podobno kot so to storili v Črnučah. Naredili bi tudi višjo ograjo (1,10 m), ker sedanja višina (80 cm) ne ustreza normativom. D.Š.
21. april 1973
Izrazitejši obrisi kopališča pri TAM
Po treh mesecih, odkar so pričeli delavci splošnega gradbenega podjetja Konstruktor Maribor, graditi letno kopališče pri tovarni avtomobilov in motorjev Maribor, le-to že kaže v obrisih svojo podobo. Doslej so že zgradili okoli 900 kvadratnih metrov velike garderobne prostore do strešne plošče, ki jo te dni že betonirajo. Prav tako so uredili skupen instalacijski kanal med garderobnimi prostori in bazeni. Zbetonirali so temelje za veliki in srednji bazen, uredili betonski odvodni kanal in zravnalni bazen, te dni pa urejajo betonske brežine ter pripravljajo izkopne jame za montažo aluminijskih bazenov. Ti bazeni bodo predvidoma do 15. maja že prispeli od dobavitelja. Če bodo gradbena dela za novo kopališče še nadalje napredovala po načrtu, se bomo julija že kopali v novem letnem kopališču pri TAM. A.Ž.
