Pred 50 leti v Večeru: Tito na pikniku

3. maj 1973

Prvomajsko praznovanje

Ob prazniku so Titu čestitali predstavniki Kranja, zaigral mu je pihalni orkester in zapel zbor iz Kranja. V torek je predsednik Tito s soprogo Jovanko prišel v Kamniško Bistrico, kjer se je udeležil tradicionalnega delavskega piknika. Predsednika Tita so spremljali Edvard Kardelj, Sergej Kraigher, Stane Dolanc, Ivan Maček s soprogami, France Popit in predsednik kamniške občine Vinko Gobec. Piknik v Kamniški Bistrici je nadaljevanje tradicije kamniških kovinarjev, ki so se zbrali tukaj prvič 1. maja 1923. Udeleženci piknika so izredno prisrčno sprejeli predsednika Tita in goste, Tito pa se je v pogovoru posebej zanimal za tovariše, s katerimi je delal v kamniški tovarni Titan. Iz Kamniške Bistrice se je predsednik Tito vrnil na Brdo pri Kranju.

3. maj 1973

Nesreča saljuta 2

Kratko sporočilo agencije TASS, da se je "končal vesoljski poskus, ki se je bil začel 3. aprila z izstrelitvijo znanstvene orbitalne postaje saljut 2", je ostalo na sovjetski strani brez slehernih komentarjev. Javnosti so le povedali, da so preizkušali izpopolnjeno konstrukcijo motorja in da bodo nekatere znanstvene in tehnične podatke uporabili pri gradnji novih vesoljskih postaj. Izjalovilo se je pričakovanje, da se bo saljut 2 v orbiti združil z vesoljsko ladjo s posadko. Kaže, da držijo informacije iz sovjetskih in francoskih znanstvenih krogov, da je bil saljut 2 14. aprila močno poškodovan.

3. maj 1973

Sončen prvi maj

Vremenoslovci sicer za prvomajske praznike niso obetali nič kaj lepih in sončnih dni, a so se k sreči ušteli. Potem ko so Mariborčane zjutraj na praznik zbudile budnice, je sonce zvabilo staro in mlado iz mesta v naravo. Ob dravskih bregovih se je kar trlo ljudi, ki so posedali v travi, pa tudi gostišča so bila polna. Prvomajsko sonce je pripekalo tudi na prve "nagce", ki so se predajali sončnim žarkom v kopalkah. Poletne hotelske hišice ob motelu Jezero so imele goste. Ob Dravi in v bližnjih gozdičkih je bilo polno "piknikarjev" in marsikje je lepo dišalo po ražnjičih in čevapčičih. Mnogo Mariborčanov, ki se radi podajo malo navkreber, pa je planinarilo po bližnjih gričkih in vračali so se pošteno ožgani od sonca. Na vlakih in avtobusih je bila gneča. Pohorje ekspres je bil za vse praznične dni razprodan že 10 dni vnaprej in ekspresno kompozicijo so zamenjali s štirimi večjimi klasičnimi vagoni, da so lahko prepeljali kar največ potnikov iz Maribora do Ljubljane in Kopra. Včeraj so imeli še posebno velik naval tudi na avtobusni postaji. Vsem rednim avtobusom do Ljubljane in Zagreba so dodali po en izredni avtobus. Velik promet je bil tudi na šentiljskem obmejnem prehodu. B. P.

3. maj 1973

Umrla je Mica Šlandrova

V LJUBLJANI JE 1. MAJA UMRLA ZNANA REVOLUCIONARKA MICA ŠLANDROVA - MARINKO - Rojena je bila leta 1911 v Preboldu pri Celju kot hči malega krojača s številno družino. Skupaj z bratom Slavkom in Vilkom se je začela zelo zgodaj politično udejstvovati. Leta 1938 je bila sprejeta v komunistično partijo, sekretarka okrožnega komiteja Celje pa je postala leta 1940. Marca 1941. leta je odšla v ilegalo, septembra istega leta pa je prevzela vodstvo ilegalne partijske tiskarne. Decembra 1941 so jo aretirali in zaprli. Spomladi 1942. leta se ji je posrečilo pobegniti. Odšla je v partizane, v Tomšičevo brigado, kjer je bila komisarka bataljona in članica brigadnega biroja. Leta 1943. je bila poslana kot partijska aktivistka v Belo krajino, nato pa na Štajersko, kjer jc ostala do osvoboditve. V zimski ofenzivi 1944-1945 je bila težje ranjena. /.../ Imela je čin majorja v rezervi, bila je odlikovana z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem in redom zaslug za narod z zlato zvezdo ter nosilka partizanske spomenice 1941. /.../

3. maj 1973

146 nesreč, 10 mrtvih

Vse praznične dni, še zlasti pa včeraj popoldne in zvečer so bile na slovenskih cestah nepregledne kolone vozil. Najgostejši je bil promet na cesti od morja do Ljubljane, seveda pa tudi na ostalih cestah ni bilo veliko bolje. Čeprav se je promet v glavnem odvijal brez veča zastojev, pa je praznična gneča na naših cestah spet terjala svoj davek. Od 27. aprila do včeraj zvečer se je v Sloveniji pripetilo 146 hujših prometnih nezgod, ki so poleg 210 huje in laže poškodovanih terjale tudi 10 človeških žrtev. Še bolj žalostno prometno bilanco so imeli v sosednji Hrvaški. Tam je čez praznike v 275 prometnih nesrečah izgubilo življenje 32 ljudi.

4. maj 1973

Sedeča Jugoslavija

Sestankov, sej, konferenc, zborovanj, zasedanj, posvetovanj, simpozijev itd. mora biti manj in krajši naj bojo, sicer bomo Jugoslovani presedeli pol življenja na sestankih, to pa škoduje našemu zdravju (sedenje v zaprtih prostorih slabša odpornost organizma); sestanki nam kradejo čas in denar; od nebrzdanega sestankarstva imamo čisto gospodarsko škodo; sestanki nam zapravljajo najdragocenejše človeške zmogljivosti: kdor sedi predolgo na sestankih, se ne more posvetiti družini, vzgoji, študiju, branju, umetnosti, športu in predvsem lastni umski ustvarjalnosti, zakaj ustvarjanje terja zbranost in samoto. Demokracija se ne meri po dolžini sestankov, ampak po resničnem odločanju ljudi, zato obilica dolgih sestankov ne izpričuje samoupravne demokratičnosti naše ureditve, marveč govori o tratenju časa in neorganiziranosti sestankov, ki razkrivajo nerazumnost naših družbenih navad in obnašanja. Jugoslovanski tisk že dlje časa napada "sestankarstvo" /.../

4. maj 1973

Pred sodišče zaradi ene lire

51-letni Nilli Caporali prodaja v Genovi ribe. Kmalu se bo znašel pred sodiščem zaradi ene same lire. Poglejmo, kaj je storil nekega majskega dne pred dvema letoma. Na električni napeljavi je prišlo do napake in tako ni bilo luči. Med čakanjem, kdaj bo spet zasvetila, je Caporali zvezal tri žarnice in jih priključil na industrijski tok za hladilnik. Prav takrat pa je prišel inšpektor elektro podjetja. Opazil je Caporalijevo​ početje in ga prijavil sodišču zaradi kraje električne energije. Preiskava je ugotovila, da je ukradel za eno liro industrijskega toka. "Škodo" je hotel takoj poravnati, pa mu niso pustili. Sedaj, po dveh letih, se bo moral za to zagovarjati na obravnavi, ki bo veljala več deset tisoč lir ...

5. maj 1973

Novi trakt hotela Orel

V novi recepciji hotela Orel v Mariboru so včeraj slovesno odprli novi trakt tega mariborskega hotela. Uvodoma je spregovoril direktor hotela Franček Kogovšek in pozdravil predsednika skupščine občine Maribor Stojana Požarja, številne predstavnike družbenopolitičnih organizacij, in druge goste. V novam objektu hotela Orel so pridobili 88 sob ter dva apartmaja, skupaj 136 ležišč. Tako ima hotel sedaj 228 stalnih in 40 pomožnih ležišč. Dobili so novo zajtrkovalnico, klubsko in konferenčno sobo, samopostrežno okrepčevalnico, novo recepcijo, sodobno kuhinjo, lep parkirni prostor, imajo pa tudi že podzemeljsko garažo, ki pa je zaradi tehničnih ovir še nekaj časa ne bodo uporabljali. Včeraj so odprli tudi novi Orlov samopostrežni bistro v Volkmerjevem prehodu, ki bo zanesljivo privabljal številne goste, že zaradi nizkih cen. B.P.

5. maj 1973

Troja dobi svojega konja

Tri tisočletja po trojanski vojni se bodo razvaline Troje prebudile iz svojega spanja in se odprle mednarodnemu turizmu. Ob tem so Turki prišli na zanimivo misel: ponovno gradijo orjaškega trojanskega konja. V njegovem votlem trebuhu bodo turisti doživljali podobne občutke, kot so jih imeli grški antični junaki, ko so premagali Trojo z zvijačo. Trojanske razvaline, ki ležijo kakih šest kilometrov od Dardanel, privabljajo leto za letom več turistov, vendar pa še ne more biti govora o razmahu turizma. Sedaj bo pa to drugače. Mehmed Onder, najvišji uradnik, ki je pristojen za turizem pri turški vladi, pravi: "Večina obiskovalcev sprašuje, kje je konj. Vsi hočejo pač videti konja. Zato ga bomo naredili." Ministrstvo za informacije in turizem je v to svrho pripravilo 100.000 turških funtov. Iliada pripoveduje, kako je Epeios po desetletnem obleganju Troje zgradil lesenega konja, v trebuh pa so se skrili najpogumnejši Grki. Kljub svarjenju Laokoona so Trojanci odvlekli konja kot žrtveni dar boginji Ateni v mesto. S to zvijačo so Grki zavzeli Trojo.