17. julij 1972
Ogromne poplave
Hudo deževje in nevihte zadnjih dni so povzročili v severovzhodni Sloveniji katastrofalne poplave. Pravijo, da takih že sto let ni bilo. Naši dopisniki poročajo iz Murske Sobote, Ljutomera, Gornje Radgone, Ptuja in iz Slovenskih goric o ogromni škodi, ki jo je voda naredila na poljih, travnikih, cestah, v industrijskih obratih in na stanovanjskih hišah. Na tisočih hektarih zemlje so uničeni kmetijski pridelki. V Ljutomeru, kjer je voda poplavila tudi več industrijskih obratov, bo trajal izpad proizvodnje tudi do mesec dni. Ko je naš časnikar v soboto z letalom poletel nad poplavljenimi kraji, je poročal, daje bilo najhuje videti ravno okrog Ljutomera. V občini Murska Sobota je voda poplavila 65 vasi in 27.000 ha zemlje. Vas Pušča v bližini mesta so morali izprazniti, 400 ljudi so začasno nastanili v osnovni šoli. V vasi Mezgovci na Dravskem polju je voda porušila dve hiši. Na lendavskih ulicah so morali skopati prehode skozi blato, ki ga je nanesla voda, Mura pri Gornji Radgoni je bila sinoči 472 cm visoka. Reka je dosegla najvišjo vodno gladino v tem stoletju.
17. julij 1972
Kriminal narašča
Odborniki lenarške občine so na zadnji seji občinske skupščine prisluhnili nekoliko vznemirljivemu poročilo o delu postaje milice Lenart v letu 1971. Kaj vzbuja skrb občinskim možem? Po statističnih podatkih o gibanju kriminala ugotavljajo v občini Lenart porast kaznivih dejanj. V preteklem letu je postaja obravnavala skupno 235 kaznivih dejanj, kar je za 32 primerov več kot v letu dni poprej /.../. Postaji ni uspelo raziskati 32 primerov ali 13,6% kaznivih dejanj od skupnega števila. Varuhi javnega reda predvidevajo, da bo takšen trend kaznivih dejanj dosežen tudi letos. Če ocenjujemo vrste kaznivih dejanj, potem jih odpade največ zoper življenje in telo, ki se manifestirajo v obliki takšnih poškodb (od 63 dejanj 13 s hudo poškodbo, ena smrtna žrtev in 43 lažjih poškodb). Nadalje je veliko prekrškov zoper svobodo in pravico državljanov (19), zoper dostojanstva in moralo 5 (trije poizkusi posilstva), zoper narodno gospodarstvo (7), zoper družbeno in zasebno premoženje - tatvine pa skupno 120 dejanj /.../
18. julij 1972
Vode so začele upadati
S helikopterjem republiškega sekretariata za notranje zadeve sta včeraj obiskala poplavljena območja v severovzhodni Sloveniji predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit in podpredsednik republiškega izvršnega sveta Tone Tribušon. Obiskala sta poplavljene kraje v ljutomerski, lendavski, soboški in radgonski občini. Predsednik ZKS se je zanimal za ukrepe in akcije občinskih štabov civilne zaščite in za povzročeno škodo, zavzel pa se je tudi za učinkovito gradnjo obrambnega sistema, ki bi dokončno ukrotil Muro. /.../ Iz poplavljenih krajev so pričela prihajati prva razveseljiva poročila. Poplavne vode, predvsem pa reka Mura, so začele rahlo upadati. Toda hkrati, ko voda odteka, se kaže vse bolj na poplavljenih poljih in krajih žalostna podoba uničenih posevkov, poškodovanih hiš in cest.
18. julij 1972
Avgusta prve lopate za kopališče pri TAM
S tem da je gospodarski odbor mariborske tovarne avtomobilov in motorjev sklenil, da podjetje oroči pri Ljubljanski banki, podružnica Maribor sredstva, namenjena za gradnjo letnega kopališča pri TAM, ter da podjetje najame 7,5 milijona dinarjev kredita, so priprave za pričetek gradnje tega kopališča praktično končane. Tako je zapisal v sobotni Številki tovarniškega glasila "Skozi TAM" Jože Planovšek, predsednik akcijskega odbora za izgradnjo tega kopališča. Vsa potrebna dokumentacija je prav tako že pripravljena in potrjena od ustreznih občinskih organov. Počakati je treba le še na potrditev banke o zagotovitvi sredstev. Oddelek za razvoj podjetja je pozval zainteresirana gradbena podjetja, da dajo ponudbe za gradnjo kopališča. Ponudbe pripravljajo Konstruktor in Stavbar iz Maribora, ljubljanski Gradis in Splošno gradbeno podjetje iz Rogaške Slatine. Torej poteka vse tako, da bodo, če ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov, najpozneje 1. avgusta pričeli dela na gradbišču kopališča pri TAM na Teznem. A.Ž.
19. julij 1972
Zbrani stari gadje
V nedeljo smo lahko že v zgodnjih jutranjih urah na celjskih ulicah videli stare može z rdečimi nageljni v gumbnicah. Prišli so iz bližje in daljne okolice Celja in bili prisotni na svečanosti, kjer jim je občinska skupščina podelila domicil. To so bili borci iz enote nadporočnika Franja Malgaja, ki je pred pol stoletja pod njegovim vodstvom branila našo severno mejo na Koroškem. Vsi imajo že krepko nad 70 let. Kljub visokim letom pa smo lahko na njihovih obrazih še opazili klenost in odpornost ter tisti junaški duh, ki so ga imeli kot mladeniči, ko so s puško v roki osvobajali področja ob severni meji. Prijetno je bilo gledati stare može z osivelimi lasmi, z gubami na obrazu in s sijočimi očmi. Enkraten je bil pogled na osivelega moža, ki se je ob podpori palice dvignil med svečanostjo ter s tresočim, vendar z odločnim glasom opisal dogodke celjskih borcev iz časov, ko so se borili v Maistrovih vrstah. "Komaj smo izšli iz dijaških klopi, smo kot prostovoljci odšli branit našo severno mejo. Prav tako smo svoj delež dali v drugi svetovni vojni in tudi po njej. Tudi v bodoče, če bo potrebno, bomo skupno stopili na branike naše domovine in obranili svobodo slovenskega naroda in pridobitve socialistične Jugoslavije," je na kraju dejal /.../ I. IVAČIČ
20. julij 1972
75.000 avtomobilov iz TAM
V obratu mariborske tovarne avtomobilov in motorjev na Teznem so včeraj proslavili pomembno delovno zmago. Izdelali so petinsedemdesettisoče vozilo. Bil je to prekucnik TAM 6500, ki je včeraj natanko opoldne svečano okrašen zapustil drugo montažno linijo. V 25-letnem obstoju podjetja je bila včerajšnja slovesnost nedvomno velik dogodek. Na skromni svečanosti je zbranim delavcem spregovoril pomočnik generalnega direktorja za tehniko Zvonko Kramer, dipl. inž. Orisal je razvoj proizvodnje od leta 1947, ko je TAM izdelal prvih 27 vozil pionir, pa do danes, ko rekonstrukcija podjetja omogoča že proizvodnjo 8100 vozil, v letu 1975 pa jih bo 13.000. A. ŽUNEC
20. julij 1972
Ljubljana in Maribor najdražja
Strokovnjaki centra za raziskavo tržišča v Beogradu so preučili ekonomske karakteristike dvajsetih jugoslovanskih mest: Titograd, Banjaluka, Mostar, Sarajevo, Karlovac, Osijek, Reka, Split, Zagreb, Bitola, Skopje, Novo mesto, Maribor, Ljubljana, Šabac, Niš. Beograd, Novi Sad, Žrenjanin in Priština. Prebivalstvo navedenih mest ustvarja skoraj 39 odstotkov jugoslovanskega nacionalnega dohodka. /.../ V petih mestih je celo zaposlena več kot polovica vsega prebivalstva, tako v Ljubljani, Mariboru, Zrenjaninu, Novem mestu in Novem Sadu, medtem ko je v Splitu in Skopju zaposlen le vsak tretji prebivalec, v Bitoli pa komaj vsak četrti. /.../ Vidne so tudi velike razlike v nacionalnem dohodku na prebivalca v teh mestih. Glede na jugoslovansko poprečje je nacionalni dohodek Ljubljančanov trikrat večji, več kot dvakrat večji v Zagrebu in na Reki, medtem ko je pod poprečjem v Šabcu, Banjaluki, Titogradu, Bitoli in Prištini. Nacionalni dohodek na prebivalca Ljubljane je na primer petkrat večji kot v Prištini, kar je približna razlika med Slovenijo in Kosovom v letu 1970. Pravilo, da tisti, ki več zasluži, tudi več troši, je staro. To potrjujejo tudi podatki strokovnjakov zavoda za raziskavo tržišča. /.../ Porabniški koš je v Ljubljani najtežji. Promet na drobno, ki ga ustvarja vsak Ljubljančan, je štirikrat večji od jugoslovanskega poprečja, v Beogradu trikrat večji, sledijo prebivalci Maribora, Zagreba, Novega Sada, Reke, Banjaluke itd. /.../
Rase novo mestno središče
Medtem ko bi se za zemljišča, kakršna so na voljo graditeljem v najstrožjem središču Maribora, povsod drugod stepli, gre z zazidavo novega mestnega središča med Partizansko in Titovo cesto ter Vetrinjsko ulico in Ulico kneza Koclja le bolj počasi. Nova velika poslovno-stanovanjska zgradba, ki jo med Svetozarevsko ulico in Ulico Vita Kraigherja gradi Stavbar, pa vendarle kar hitro rase iz tal, kletni prostori so že dograjeni in stavba sega že v prvo nadstropje. Ko bo prihodnje leto pričela graditi v ‘jami’ še kreditna banka Maribor, bo novo središče dobilo drug videz. Na naši sliki: poslovno-stanovanjska zgradba Stavbarja med gradnjo.
(Večer, 20. julij 1972)
21. julij 1972
Stevardesa Vesna spet doma
Vesna Vulović je ime, ki je v preteklega pol leta na časopisnih stolpcih obšlo ves svet. Gre za 23-letno stevardeso JAT, ki je 26. januarja letos edina preživela katastrofo letala DC 9 nad ozemljem ČSSR. Padla je z višine 10 kilometrov, skupaj z razbitinami letala, in ne le preživela to strahotno katastrofo, marveč tudi ozdravela. Včeraj popoldne je Vesna Vulović odšla iz specialistične bolnišnice v Banjici. Časnikarjem je povedala, da bo nekaj dni preživela v vikend hišici prijateljev z materjo in bratom. Primer Vesne bo ostal zapisan kot medicinski fenomen. Nihče pred njo še ni preživel padca iz tolikšne višine, kaj šele, da bi spet shodil. /.../
