Pred 50 leti v Večeru: Namesto pokopališč zelene površine in parki

5. maj 1972

Osebni dohodki bliskovito navzgor

Živahen, nemara že razburljiv potek je imela razprava o prvih izkušnjah pri izvajanju družbenega usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov v naši republiki - na včerajšnji seji upravnega odbora republiške gospodarske zbornice. Čeprav so se še pred časom domala vsi strinjali z dogovorom o izdelavi samoupravnih sporazumov, ga je v praksi med 4.600 zavezanci spoštovalo le 3.600 (80 odstotkov), 119 podjetij pa je celo samovoljno preseglo delitvena razmerja, določena po sporazumih. Tudi osebni dohodki so od oktobra lani, ko so bili uveljavljeni sporazumi, skoraj zdivjali. Bliskovito so se dvignili v zadnjem lanskem tromesečju, januarja so bili v primerjavi z lanskim decembrom nižji za 30 odstotkov, februarja pa so porasli za 8 odstotkov. Najvišji porast beležimo marca, ko so bili osebni dohodki zaposlenih v Sloveniji za 13 odstotkov višji kot mesec prej. Člani UD GZS so zato včeraj resno opozorili na dejstvo, da moramo gibanje osebnih dohodkov ocenjevati predvsem z vidika trenutnega položaja slovenskega gospodarstva. Zavedati se je treba, da pri omejevanju rasti osebnih dohodkov zgolj v Sloveniji ne moremo preprečiti "divjanja" inflacije stroškov v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu. Nujna je enotna zvezna akcija ali usklajen medrepubliški dogovor o preprečevanju nenadzorovane rasti osebnih dohodkov.

I.V.

5. maj 1972

Diskriminacija

Neki časnik v nemški pokrajini Schleswig-Hollstein je zapisal v enem izmed svojih poročil o zločinu: "Storilci niso znani, vendar nas sili način, kako je bil storjen grozen zločin, na sklep, da so tu vmešani prsti tujih delavcev, predvsem tistih z juga."

5. maj 1972

Svetlejše grajske barve

Mariborski grad, v katerem domuje Pokrajinski muzej, je zavit v juto, za katero pridno obnavljajo južno fasado Konstruktorjevi delavci. Za obnovo fasade se je odločil mariborski Zavod za spomeniško varstvo. Glede na pripombe nekaterih Mariborčanov, ki menijo, da bi bil bolj potreben obnove grajski balkon na Gradu, nam je dala odgovor na naše vprašanje ravnateljica Zavoda za spomeniško varstvo Andreja Volavšek: "Z denarjem, ki smo ga imeli na razpolago, bomo lahko uredili obnovo celotne grajske fasade. Vse drugo pa bo moralo še počakati. Fasado smo začeli obnavljati najprej na južni strani, tako da bodo dela končana še pred najhujšo vročino, ki ni ustrezna za takšne obnovitve. Tako bodo imeli tudi v grajskem bifeju v glavni poletni sezoni že možnost postavljati mize pod vedro nebo pred svojim gostiščem. V razgovoru z Andrejo Volavšek smo zvedeli, da bo dobil mariborski grad na celotni fasadi svetlejše barve, saj je bil doslej vse preveč siv. Vsa dela na grajskih fasadah naj bi po pogodbi bila končana do 30. junija. V zvezi z notico v Večeru, češ da Zavod za spomeniško varstvo ne bo dovoljeval več pripravljanja čevapčičev in ražnjičev na ražnju pred grajskim bifejem, nam je Andreja Volavšek takole odgovorila: "Mariborčanom se ni bati, da bi ostali v poletnih mesecih brez dobrih čevapčičev pred bifejem. Gostinskemu podjetju Turist namreč nismo prepovedali ražnja na prostem, zahtevali smo le, da mora biti raženj ustreznejši, tak, ki bo ustrezal grajskemu okolju ter da ga bo po uporabi možno v jesenskih mesecih odstraniti. Prav tako smo se z gostinci sporazumeli, da bodo opremili svoj prostor pred gostiščem z novimi svetili in napisi in sicer takšnimi, ki ne bodo kazili gradu, temveč mu dajali lepši videz."

B. PODKRAJŠEK

6. maj 1972

Poziv mrtvim

Opirajoč se na račun, so te dni v zvezni gospodarski zbornici vztrajali, naj z "gospodarskimi ukrepi, ugodnejšimi in manjšimi cenami opreme in storitev podprejo sežiganje mrtvih". To so podkrepili s pojasnilom, da naraščajo stroški opreme in storitev "klasičnega" pogreba. V zvezni gospodarski zbornici pravijo, da bi bili prihranki veliki. Predvsem bi prihranili pri zemljišču. Namesto da delajo pokopališča, bi lahko širili zelene površine in parke. Z uporabo sodobnih tehničnih sredstev bi skrčili število delavcev, ki so nujni za kopanje pri dragih nagrobnikih. Upepelitev je mnogo cenejša kot najbolj skromen klasični pogreb. Navajajo tudi točne številke. Preprost pogreb in skromen spomenik veljata 4685,50 din. Upepelitev in postavitev žare velja 1863,20 ali 1754,20 din. Najceneje je raztresti pepel po spominskem vrtu - 1493,20 din (po cenah v Beogradu). Stroške bi lahko še zmanjšali, če bi dovolili raztresti pepel tudi zunaj strogo določenih meja. Tako bi na primer na željo pokojnika ali njegovih svojcev raztresli pepel mornarja v morje, planinca v gorah, borca na bojišču, ljubiteljev narave v lepih predelih ... Če bi to dosegli, bi večje površine zemljišča uporabljali živi. Po tolikih neuspelih poskusih pri iskanju gospodarnejših rešitev v ravnanju živih v našem gospodarstvu, piše NIN, upamo, da bo gospodarska zbornica dosegla več uspeha s tem pozivom mrtvim.

9. maj 1972

Mariborski datum: 18. junij

Stane Gavez, predsednik občinske konference SZDL Maribor: "Za priprave na izvedbo referenduma v občini Maribor smo se odločili zaradi tega, ker ne vidimo druge možnosti za rešitev problemov na področju otroškega varstva in osnovnega šolstva." Odločitev je sedaj bolj ali manj dokončna. Referendum o zbiranju sredstev za potrebe otroškega varstva in šolstva v občini Maribor bo v nedeljo, 18. junija. Tako je odločil akcijski odbor za pripravo razpisa referenduma, ki ga je včeraj imenoval izvršni odbor občinske konference SZDL Maribor. O razpisu referenduma pa mora seveda sklepati še splošni zbor občinske skupščine. Stojan Požar, mariborski župan in predsednik akcijskega odbora: "Zagotovitev boljših možnosti za varstvo in šolanje mlade generacije pomeni zgodovinsko odločitev, ki jo mora sprejeti naša generacija skupno in solidarnostno." Opozarjamo vas tudi na "dežurni telefon". Vsako sredo med 9. in 10. uro dopoldne bo mariborski župan Stojan Požar "dežural" na telefonski številki 25-950 in odgovarjal na vaša vprašanja.

V.B.

10. maj 1972

Milka Planinc danes v Mariboru

Milka Planinc, predsednica CK ZK Hrvatske, je danes dopoldne na povabilo komiteja mestne konference ZKS prispela na enodnevni obisk v Maribor. Predsednici CK ZK Hrvatske je zjutraj ob osmih v Rogatcu zaželel dobrodošlico njen gostitelj Miran Potrč, sekretar komiteja mestne konference Maribor. Ob prihodu v Maribor pa so jo v domu družbenopolitičnih organizacij pozdravili Andrej Marinc, sekretar sekretariata CK ZKS, Lojze Briški, član sekretariata CK ZKS, in drugi ugledni družbenopolitični delavci. Predsednica CK ZKH si je dopoldne ogledala živilski kombinat Intes, nato pa je imela pogovor z mariborskim političnim aktivom. Potem je bila Milka Planinc kot gostja sekretarja komiteja mestne konference ZKS Maribor na kosilu v mariborski Fontani.

10. maj 1972

Skakalni stolp na mariborskem otoku še stoji

Pred dnevi smo v članku o obnovitvenih delih na mariborskem kopališču na otoku v Večeru poročali, da so morali podreti 10-metrski skakalni stolp ob velikem bazenu. Vest je bila nekoliko prenagljena. Stolp namreč še stoji, in sicer zato, ker trenutno z vsem potrebnim za rušenje stolpa ne morejo do bazena čez most, ki ga sedaj obnavljajo. Kakor hitro bodo most na otok usposobili za promet, pa bo stolp moral pasti kot žrtev višje gladine Drave, zaradi katere bodo morali dvigniti' dno bazena pod stolpom.

B.P.

13. maj 1972

Pandur razstavlja v Radencih

Sinoči so v stekleni dvorani v Radencih ob prisotnosti pomurskih ljubiteljev likovne umetnosti odprli razstavo 12 olj in slik mariborskega akademskega slikarja in pomurskega rojaka Lajčija Pandurja, ki je ljubiteljem likovne umetnosti, predvsem v severovzhodni Sloveniji dobro poznan; s svojimi likovnimi deli se pogosto vrača v pomursko okolje, iz katerega je izšel. Razstava bo odprta do 2. junija. Organizatorji te likovne prireditve pa pričakujejo, da bodo Pandurjeva dela pri občinstvu vzbudila posebno pozornost.

P.P.