Po lanskem dolgotrajnem zaprtju hotelov in restavracij, ko so se številni vinogradniki spraševali, kam z vsem vinom in kako v sodih narediti prostor za novo letino, zdaj potekajo že nove trgatve. Sode so izpraznili. Delno zaradi destilacije, delno s prodajo, ki se je v poletnih mesecih vendarle izboljšala, nekateri so se odločili za ukrep zelene trgatve in so tako v sodih obdržali staro še neprodano vino. Po podatkih, ki so jih na kmetijskem ministrstvu prejeli od vinarjev, so namreč imele velike kleti v času razglašene epidemije od 30- do 40-odstotni padec prodaje v primerjavi z letom prej, vinarjem, ki so odvisni predvsem od gostinstva, pa se je prodaja povsem ustavila. To se je zgodilo denimo vinogradniku Alojziju Gaubetu s Špičnika v bližini Zgornje Kungote. "Lani je bil v času zaprtja javnega življenja padec prodaje 80-odstoten. Takrat nam je ostala samo fizična prodaja, ki pa ni mogla nadomestiti manka v gostilnah in hotelih. Trenutno se je prodaja nekoliko popravila in je solidna. Upamo, da se zaprtje ne ponovi, saj se prav zdaj začenja obdobje, ko je prodaja vina običajno najboljša. To je jeseni in vse do novega leta," pravi Gaube, ki se je lani odločil za ukrep destilacije vina. Podobno je storil tudi Boštjan Protner. "Destilirali smo 10.000 litrov vina in se tako rešili viškov. Za to smo se odločili, saj imamo velik del štajerskih vin, ki so sveža in jih je zato treba še sveža polniti in prodati. Kar nismo destilirali, nam je uspelo prodati. Predvsem poleti se je stanje izboljšalo in na koncu smo ostali brez viškov," pravi.
Po slabših okoliščinah za prodajo vinogradnike razveselila narava
Skupno se je pri nas za krizno destilacijo, ki je bila eden od ukrepov v času korone, sicer organiziran na ravni celotne Evropske unije, lani odločilo 30 vinarjev, ki so skupno destilirali skoraj sedem milijonov litrov vina. Letos se je za ta ukrep prijavilo 66 vinarjev. Zaradi posledic koronakrize so v sklopu zakonov PKP vinogradnikom ponudili tudi možnost kriznega skladiščenja vina in ukrep zelene trgatve, katero je lani izvedlo 81 vinogradnikov na skupno 126 hektarjih vinogradov, letos so zeleno grozdje potrgali le še na dobrih 60 hektarjih. Vinogradniki so dobili kar velik delež pomoči, ki je bila namenjena kmetijstvu, in za številne je bilo prav to ključno. Lani je bilo celotnemu vinogradniškemu in vinarskemu sektorju izplačanih nekaj manj kot devet milijonov evrov pomoči, letos dobrih osem milijonov.
Ključno je, da vse več mladih ostaja na podeželju
Kljub težki sezoni - oziroma kar dveh - so vinogradniki zdaj optimistični. Ne le da upajo, pač pa verjamejo, da zaprtja letos ne bo, hkrati jih je tokrat narava razveselila z zelo dobro letino in številni se prav zdaj sprehajajo med vrstami in trgajo letošnji pridelek, za katerega pravijo, da je vrhunski. "Grozdje je letos zelo zdravo. Že dolgo ne tako. Sladkorji zaradi lepega sončnega vremena rastejo iz dneva v dan, pH je dober tudi kisline so ugodne. Letos lahko vinogradnik iz grozdja naredi praktično, karkoli želi. Bodisi sok, penino, litrski program ali buteljčne linije. Vinogradnik se pač odloči glede na svoje znanje in to, kaj bo lahko prodal. Druga omejitev je običajno v tem, kaj ti da narava, a te omejitve letos ni," razlaga Simona Hauptman, svetovalka specialistka za vinogradništvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor.
Razvoj narekujejo podnebne spremembe
A vedno ni tako, tudi letos so bile še spomladi napovedi slabe. Spomnimo se pozebe, ki je praktično že vsaj pet let stalnica vsako pomlad. Tokrat se je napovedovalo, da bo pridelek slab, da bo zorenje pozno. "Še junija smo opozarjali, da smo pri razvoju trte za mesec dni prepozni, potem pa je v dveh tednih zrasla za več kot meter, zacvetela in potem odcvetela. Takrat smo že vedeli, da bo trgatev zgodnja in da se bo začela že zgodaj septembra, do konca tega meseca pa bomo potrgali že praktično vse. In tako tudi bo," še pojasnjuje Hauptmanova. Glede na napovedi in nepredvidljivost so zdaj vinogradniki lahko le veseli dobrega izkupička, ki ga je zagotovilo ugodno vreme v poletju. "A vseeno bo pridelka nekoliko manj. Jagode imajo debelejšo lupino, pečke so večje. Rečemo lahko, da bo iz grozdja manj priteklo," nadaljuje.
Vse pogostejše vremenske neprilike nedvomno vplivajo na to tovarno na prostem. Zmrzali so pogoste, tudi toča, nevihte in spremenjena vegetacija, ki je enkrat prehitra, drugič prepozna. Podnebne spremembe so dejstvo, zato se bo nanje treba še bolj prilagoditi. Mreže, vremenske postaje in oroševalni sistemi so eno, a še bolj poznavalci stavijo na prilagajanje sort. "Ena od rešitev so sorte, ki imajo možnost razvijanja dodatnih očes. Taki sorti sta recimo zeleni silvanec in modra portugalka. Ti dve lahko denimo ob pozebi celo bolje obrodita. Če ne bomo iskali takih sort, pa bomo začeli razvijati sistem dvojnega odganjanja. Na ta način bomo s tehnologijo vplivali na to, da bo trta začela kasneje odganjati in bo tako tudi odpornejša proti pozebi. Taki sistemi so najbolj učinkoviti. Vse drugo je ekološko sporno ali pa zelo drago," razmišlja Roman Štabuc, prav tako svetovalec za vinogradništvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor.
V Švici in Avstriji denimo že dajejo velik poudarek novim odpornejšim sortam. Drugače je v Franciji, kjer je do sajenja teh sort še veliko zadržkov. "Podobno je tudi pri nas. Nove sorte zagotovo ne bodo izpodrinile tradicionalnih. Tiste odpornejše so morda primernejše za območja, ki so težja za obdelavo, nikakor pa niso tržno dovolj zanimive," pravi Hauptmanova, ki zato večji potencial vidi v prilagajanju že obstoječih sort.
Zagotovo pa bo razvoj šel tudi v smeri digitalizacije, vpeljave novih tehnologij in predvsem robotizacije. "Avtonomni stroji, ki mulčijo, režejo in delajo vse mogoče, so že tukaj. Zagotovo bodo prej ali slej v širši uporabi pri tržno usmerjenih vinogradnikih. Navsezadnje tudi zato, ker je ne le v tej panogi, pač pa v vsem kmetijstvu vedno večja težava pridobivanje sezonske delovne sile," pravi.
Zaradi svetovnih trendov se tudi tukaj ne bo dalo izogniti ekološki pridelavi. "Če že ne povsem ekološki, se bodo vinogradniki morali oglaševati vsaj s pridelavo brez herbicidov. V naslednjih nekaj letih bodo to promovirali praktično vsi večji vinogradniki," razlaga Hauptmanova. Trend povečevanja ekoloških vinogradniških kmetij je sicer opazen že nekaj časa. Letno se tako dodatno registrira okoli 50 ekoloških vinogradniških kmetij.
Vino in turizem z roko v roki
Kot v vseh kmetijskih panogah tudi v tej ni mogoče prezreti negativnih trendov. Število vinogradniških kmetij stalno pada. Lani je bilo registriranih 28.943 vinogradniških kmetij, leto pred tem kar 877 več. Vsako leto jih ugasne nekaj sto. Tudi starost lastnikov je zelo visoka. Če je povprečna starost lastnika kmetije 57 let, je pri vinogradih še višja. Lastnik vinograda namreč šteje povprečno 63 let. "V preteklih letih, natančneje v preteklih dveh desetletjih, se je na podravskem območju dogajala intenzivna devinogradizacija," se spominja Štabuc. Številni so trto posekali, na nekaterih najbolj vinorodnih območjih so zasadili orehe in to se ponekod še vedno dogaja. "Gre za normalen proces. Tako je pač bilo. V prvi vrsti je šlo za odziv na zmanjšanje odkupa velikih vinskih kleti. Spomnimo se, ko so še pred 20 leti večinoma vsi vinogradniki grozdje prodajali glavni in največji Vinagovi kleti v Mariboru. Ko se je to prenehalo, so številni vinograde začeli opuščati, tisti, ki so ostali, pa so morali začeti proizvodnjo. Kletariti, vino spraviti v steklenice in jih tudi prodati. To se je zadnja leta dogajalo v okolici Maribora. Številni so propadli, nekateri pa so ostali in so danes veliki tržni pridelovalci z uspešnimi zgodbami," razmišlja. Takih je danes v okolici Maribora kakih 25 in ti vodijo razvoj vinske regije.
Ena takih je kmetija Leber Vračko z Jedlovnika v Zgornji Kungoti. Vinogradniški del je pred nekaj leti prevzela Katja z možem Gregorjem. "Več let sva bila v tujini. Delala sva na vinski cesti v Avstriji, nekaj časa sva preživela v Avstraliji. Spomnim se, da sem takrat poklicala starše in jim dejala, da naj povesta, če prideva domov in prevzameva vinogradniški del kmetije, ali pa bova ostala v tujini," pravi Katja Leber Vračko. Vrnila sta se in začela delati v vinogradu in kletariti. Zdaj že gradita novo sodobno vinsko klet, z razgledom na vinograde, ki bo imela tudi restavracijo in nekaj nastanitvenih kapacitet. "Povezava s turizmom je nujna. Ta regija ima ogromno potenciala na področju turizma in kulinarike z vinom, zato imajo družinske kmetije svetlo prihodnost. Glavno je, da ne pozabimo na avtentičnost, butičnost in da smo prijazni do narave," razmišlja.
Medtem ko nekateri vinogradniki trto opuščajo, Leber Vračkovi vinograde širijo. "Mlada generacija je ključna pri razvoju kmetijstva. Zgodbe več vinogradnikov v Kungoti so dober primer in svetla točka, ki ji zdaj sledijo tudi druge regije," pravi Hauptmanova. Podobne zgodbe se že rojevajo denimo v Radgoni, Halozah in Ormožu. "A v regiji Jeruzalem-Ormož so zdaj tam, kjer je bila okolica Maribora pred leti. Tam se prav zdaj dogaja zmanjšanje odkupa grozdja v vinskih kleteh in zato nekateri opuščajo vinograde, drugi se širijo in povečujejo."
Za razvoj pa so pomembni tudi manjši pridelovalci. Zlasti ker Slovenija vse bolj v vrh postavlja pomen in razvoj turizma. Za razvoj in urejenost krajine pa so nujni tudi manjši pridelovalci. Hauptmanova in Štabuc zato stavita na dvotirni razvoj panoge. Prvo je veliko, vrhunsko in napredno vinogradništvo, ki bo tako tržno kot tehnološko konkurenčno, drugo pa je majhna butična pridelava, ki skrbi predvsem za ohranjanje krajine. "Taka pridelava bo sodobnemu mlademu človeku zelo dosegljiva. Predstavljam si, da bo to popolnoma ekološka pridelava z minimalnim delom. Predvsem kot hobi, ki bo zraven prinesel še nekaj koristnega," razmišlja Štabuc.
V krizi niso vsi na slabšem
Tako kot vsaka kriza je tudi koronakriza prinesla priložnosti. "Če je kriza pred 20 leti na področju vinogradništva izčistila sektor in pokazala nove priložnosti, se je to zgodilo tudi v koronakrizi. Niso bili vsi na slabšem. Številni mladi vinogradniki so ta čas izkoristili za inovativne nove produkte, za digitalizacijo, za prodajo na spletu. Rodile so se tudi spletne degustacije vina. Moramo ostati optimistični in ključno je, da je med nami vse več mladih, ki ostajajo na podeželju, tukaj vidijo priložnosti, jih zagrabijo in so pri tem zelo inovativni," sklene Hauptmanova.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
