Številni Mariborčani dobro poznajo njegovo vino, k njemu v vinsko klet prihajajo tudi iz drugih slovenskih krajev, pa tudi iz sosednje Avstrije, saj je Protner ne samo odličen vinar, temveč tudi dober sogovornik.
Oče je delal še z voli in s konji
Gospodarjenje je prevzel od očeta Franca, ki ga je naučil vseh kmetijskih opravil, predvsem pa mu pokazal, kako poteka delo v vinogradu. Žena Darja skrbi za goste in gospodinjstvo, brat Miran je kletar, otroci Denis, Mitja in Kristijan pa so v prostem času aktivni pomočniki pri kmetijskih opravilih. Da za kmetijo živijo prav vsi - od najmlajšega do najstarejšega, tako ni treba posebej poudarjati. Že od nekdaj je bilo tako. Prvi zapisi o Protnerjevih, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, se v avstrijskih arhivih namreč najdejo že v 13. stoletju. Odkar obstajajo matične knjige, pa se kmetija razvija na mestu, kjer jo najdete danes, na vinski cesti. Se je pa v teh letih marsikaj spremenilo. Medtem ko je Bojanov oče delal še z voli in s konji, danes brez moderne kmetijske mehanizacije ne gre, poudari Bojan Protner. Pa tudi dela je vedno več. Pod kmetijo poleg hiše in vinotoča s kletjo sodi še gospodarsko poslopje, deset hektarjev vinogradov, po štirje hektarji gozda in travnikov ter njive. "Ni nam dolgčas, nikoli," se smeji Protner in pristavi, da življenja na kmetiji ne bi zamenjal za nič na svetu.
Kako pravilno degustiramo vino?
Pri vinski pokušini v grobem ocenjujemo tri glavne značilnosti: videz, vonj in okus vina, pravi Bojan Protner. "Kozarec najprej nagnemo nežno navzdol, si vino dobro ogledamo in mu poskusimo pripisati določen odtenek barve. Lahko je na primer rubinaste, vijolične, rjave, opečnate, slamnate, zlate ali celo jantarne barve. Barvo je lažje določiti, ko držimo kozarec pred enobarvnim ozadjem, hkrati pa tako lažje presodimo tudi bistrost oziroma motnost vina. Kozarec nežno zavrtimo in opazujemo odtis vina na kozarcu. Dlje kot se ta ohrani, bolj sladko je vino oziroma večjo ima vsebnost alkohola. Če vrtenja kozarca še niste vešči, ga lahko nežno zavrtite kar na mizi," razloži vinar. V naslednjem koraku poskusimo določiti vonj vina. "Z vrtenjem smo vino dobro prezračili, za sproščanje arom pa je pomembno tudi, da je vino servirano pri ustrezni temperaturi: rdeče vino pri 16 do 18 °C, belo med 10 in 12, peneče vino pa med 4 in 6. Čas je, da vino tudi okusimo. Naredimo manjši požirek, ga za nekaj trenutkov zadržimo v ustih ter dobro premešamo, da vino jezik objame z vseh strani. Le na ta način lahko vino povsem okusimo, saj so receptorji za različne okuse na različnih delih jezika. Arome, ki so bile prisotne med vonjanjem, so navadno med okušanjem še bolj intenzivne. Poskusite določiti tri vrste sadja, ki jih zaznate v vinu. Sprva je ta naloga dokaj zahtevna, a kot povsod drugod, se tudi v degustiranju z vajo izboljšamo," je prepričan Protner.
Je renski rizling kralj?
Še zlasti ponosen je na svoje vinograde in vino, ki ga prideluje. Vinotoč je bil pri Protnerjevih že od nekdaj. Ljudje, ki so obiskovali te konce, so radi posedeli, uživali so v vinu in domači hrani, se spominja Bojan Protner. Še kako živ spomin je na osemdeseta leta, ko so med prvimi na vinski cesti odprli kmečki turizem. "Okolica Maribora je v teh letih živela od meščanov, ki so prihajali na kosilo, po vino in domačo hrano za domov. Leta 1983 smo celo kot prvi privatni vinarji v mariborskem vinorodnem okolišu začeli s stekleničenjem vina," pove vedno nasmejan vinar, dobro znan po renskem rizlingu. Ali je prav ta kralj med vini, ga vprašamo. Malo za šalo, malo zares odvrne: "Lahko je kralj, če mu omogočiš kraljevsko življenje." Po njegovih besedah je treba z vini ravnati spretno in z občutkom, da so takšna, kot si jih vinogradniki in pivci želijo. Pa še tedaj vselej ne ustrezajo, je prepričan Protner. "Tako kot pivec mora namreč tudi vino biti razpoloženo za uživanje," še doda vinar, ki na desetih hektarjih vinogradov vsako leto pridela med 35.000 in 50.000 litri vina, odvisno od letine.