Mariborska vinska cesta v Vodolah, le pet kilometrov stran od Maribora, je dobro znana vsem ljubiteljem dobre žlahtne kapljice in domače kulinarike, predvsem pa ekološke pridelave in predelave živil. Vinarji, vinogradniki in ekološki kmetovalci se trudijo obiskovalcem ustreči ne samo v kulinaričnih željah, temveč preživeti sredi neokrnjene narave kakšen dan, morda dva in vsaj za trenutek pozabiti na vsakdanji stres in skrbi.
Bojan Protner: Vino mora biti razpoloženo za pitje
Da ljudje umik iz mesta potrebujemo, se strinja tudi dobro znani vinar Bojan Protner, lastnik Vina-turizem Protner, ki stoji na vrhu Vodol, od koder se razlega razgled na s trto posajene gričke kraja ter tudi na vse druge vinarje oziroma kmečke turizme: Vina Joannes Protner, Ekološko kmetijo Valentan, Vinotoč Mak, Turistično kmetijo Emil Bračko in Kmečki turizem Bračko-Rebernik. Številni Mariborčani dobro poznajo njegovo vino, k njemu v vinsko klet pa prihajajo tudi iz drugih slovenskih krajev, pa tudi iz sosednje Avstrije, saj je Protner ne samo odličen vinar, temveč tudi dober sogovornik. Iz njegove posesti pa si je mogoče odpočiti oči tudi s pogledom na neokrnjeno naravo in bližnji Maribor.
Na vprašanje, ali je renski rizling kralj med vini, Protner malo za hec, malo za za res odvrne: "Lahko je kralj, če mu nudiš kraljevsko življenje." S tem je pravzaprav ponazoril, kako spretno in z občutkom je treba ravnati z vini, da so takšna, kot si vinogradniki in pivci želimo, da bi bila. Pa še tedaj ni nujno, da vselej ustrezajo. Tako kot pivec mora namreč tudi vino biti razpoloženo za uživanje, je v pogovoru še razkril Protner, ki obdeluje deset hektarjev vinogradov. To vsako leto pomeni med 35.000 in 50.000 litri vina, letina pa je odvisna predvsem od sezone.
Mak in Bračko: V vsakem slabem je tudi kaj dobrega
Da je bil lanski vinski letnik zelo kakovosten, je ocenil Andrej Mak iz Vinotoča Mak, kjer skrbijo za 15 hektarjev vinograda, njihov paradni konj pa je rumeni muškat, s katerim so že osvajali šampijonske nazive. Kot pravi Mak, je vinogradništvo in z njim vinarstvo način življenja in ju je treba opravljati s srcem, čeravno časi tudi tej panogi niso naklonjeni. Epidemija, predvsem pa ukrepi, so namreč prizadeli tudi vinarje, prodaja se je zmanjšala, ponekod tudi ustavila. "Časi, ko si se branil kupcev, ker ni bilo dovolj vina, so mimo, ampak s trudom in kakovostjo se da ostati na površju," je prepričan Mak.
A epidemija je kljub vsemu prinesla tudi nekaj dobrega, opažajo vinarji. Predvsem, da mnogi preživljanje v naravi danes dojemajo drugače kot so še pred dvema, tremi leti. "Včasih se je gostom mudilo, na hitro so spraznili kozarec z vinom, ne da bi pri tem uživali, zdaj pa posedijo, si vzamejo čas, občudujejo naravo, o njej razlagajo svojim otrokom, predvsem pa uživajo v vsem, kar je domače," o premikih na bolje spregovori Violeta Bračko iz Turistične kmetije Friderika Bračka, kjer prav letos praznujejo 30-letnico obstoja, z vinarstvom pa se ukvarjajo še leto več. Na mizo gostom vedno postrežejo z doma pridelano hrano, predvsem pa veliko dajo na domačo kulinariko - od tunke, do pečenih reberc do domače gibanice.
Vina Joannes: Ekološkost postaja trend
Da je domače tisto, na kar bi morali biti Štajerci bolj ponosni, je mnenja Boštjan Protner iz Vina Joannes. Pri slednjem se lahko pohvalijo, da so njihova vina del kulinarične zgodbe, ki jo ustvarja slovenska kuharska zvezda Ana Roš v svoji z dvema Michelinovima kulinaričnima zvezdicama nagrajeni gostilni Hiši Franko. "Vina s štajerskega konca so konkurenčna vsem drugim vrhunskim žlahtnim kapljicam," je prepričan dober poznavalec vina, ki se je pred leti odločil pridelavo vin nadgraditi v ekološko. "Ekološkost je danes trend," pravi Protner, "ki mu poskušamo slediti, in mislim, da smo na dobri poti." Pridobili so tudi certifikat za ekološko pridelavo vina. Sadijo sorte, ki so bolj primerne za ekološko pridelovanje. Že zdaj delajo ekološka vina, med temi izstopa oranžno vino, ki je v trendu. Laški rizling in rumeni muškat so v "preši" macerirali 24 dni, da je prišlo do fermentacije. Za eno leto so ga dali v hrastov sod, brez dodanega žvepla, majhno količino so ga dali šele kasneje, ko so ga pretočili v sod iz inoksa, v steklenico pa ga spravijo brez filtriranja. Ekološko bodo še naprej pridelovali tudi nemacerirane, mirne linije vin.
Protnerjevi prodajo 60 odstotkov renskega rizlinga, to je njihova paradna sorta. In prav renski rizling z mariborske Piramide iz leta 2016 je postal županovo protokolarno vino. Prav tako vedno bolj znana je tudi Protnerjeva linija vina Štajerski árgo. V buteljkah s posebnimi nalepkami s poslikavo Nike Mirt in priljubljenimi (štajerskimi) frazami je polsuho vino. Na etiketah tako najdemo slogane Nea mi luštov delaj, Mala, kaj piješ, Tolko, ko ti spiješ, si jaz v oko vlijem ... Protner pravi, da omenjena linija vin ni namenjeno samo Mariborčanom,kot bi kdo pomislil, ampak tudi vsem, ki se v Ljubljano vozijo v službo ali tam živijo.
Ljubezen do vina je bila položeena tudi njegovi hčerki, aktualni mariborski vinska kraljici Ani Protner, ki pravi, da večino vin prodajo gostinstvu. Epidemija je prodajo poslabšala, a kot pravi Portnerjeva, so iz razmer, v katerih so se znašli, poskušali izvleči najboljše. Hkrati pa vinska kraljica opaža, da lahko spremembe pomenijo tudi nov začetek. "Ljudje spet bolj cenijo naravo, se raje odpravijo ven, ne pa na kavo v kakšno nakupovalno središče," pravi Protnerjeva, pa tudi, da se je spremenil odnos do vina: "Pitje vina ni več samo uživanje alkohola, ampak razumevanje vina, vinske kulture in narave."
Valentanovi: Vse, kar damo v zemljo, se povrne
Da je ekološko tisto, kar danes šteje, se zavedajo tudi Protnerjevi bližnji sosedi: Ekološka kmetija Valentan. Metka in Simon Valentan, ki s kmetijo preživljata družino, sta leta 2010 začela postopoma preusmerjati kmetijo svojih staršev v ekološko. "Zelo nama je pomembno, kako vplivamo na okolje. Pomembno nama je, da zemljo ohranjamo za prihodnje generacije in je ne zastrupljamo, da varujemo tudi vode. Vse, kar damo na rastline in v zemljo, se nam prej ali slej vrne v takšni ali drugačni obliki, na krožnik ali v kozarec," sta povedala mlada agronoma, ki sta se z ekološko pridelavo in predelavo srećala, kot pravita, že v študijskih letih in se takrat tudi odločila, da ta način uvedeta tudi na domači kmetiji.
Poleg vina in grozdja Valentanovi ponujajo tudi več vrst drugega sadja, zelenjavo, buče in žita, ajdovo in proseno kašo, piro in pirino moko, konopljo, zdrob, pšenično belo in polbelo moko. V ponudbi imajo tudi kis, jabolčni sok, hladno stiskano konopljino in tradicionalno štajersko bučno olje. Bogata je tudi njihova ponudba vin, kjer se najdejo suha vina sauvignon, chardonnay, laški rizling, renski rizling, ki je suho ali polsuho vino, rumeni muškat, laški rizling imajo včasih tudi za pozno trgatev. Ker so nekateri njihovi vinogradi tudi stari, je rast bolj umirjena in lahko grozdje pustijo dlje časa na trti, pa kljub temu ne zgnije, kar je za kakovost vina zelo dobro.Vsi njihovi izdelki in pridelki so ekološki. Kot pravita Valentanova, se jima zdi pomembno, da bi ljudi ozavestili, kako težko je pridelati hrano - koliko je tu vremenskih dejavnikov in da hrana ni nekaj samoumevnega. Še nekoliko težje je pridelati ekološko hrano.
