Profesor Aleš Bučar Ručman: "Varda zmanjšuje ali celo ogroža nacionalno varnost"

"Deluje izrazito proti osnovnim postulatom demokracije. Predvsem proti načelu, da v demokratičnih družbah izvajanje in kršitve zakonodaje nadzirajo državne institucije. To je temelj družbene pogodbe in sistema notranje varnosti. Kot državljan se odpovem uporabi prisile, saj ima monopol nad tem država. Paradiranje uniformiranih posameznikov, ki pri tem uporabljajo imitacije orožja, in njihovo nadziranje meje v demokratični družbi nikakor nista zaželeni in sprejemljivi. Tega ne potrebujemo, saj za zagotavljanje varnosti skrbi država, ki ta pooblastila podeli policiji, pri tem pa določi pogoje, ki jih je za to treba izpolniti, in seveda zagotovi tudi usposabljanje in nadzor. Vse drugo je lahko le pot v anarhijo."

Izkoriščanje protimigrantskega sentimenta

Sogovornik pojasnjuje, da je za pojav varde na široko odprl vrata politični populizem levih in desnih vlad, zato ni uspešnega odziva nanj ne z ene in ne z druge strani. "Najprej se je intenzivno oblikovala ideja proti priseljevanju, ki jo je v javnosti razširila politika. Protipriseljenski populizem sporoča, da prihajajo k nam tujci, ki niso kompatibilni z nami, ker prihajajo iz drugačne kulture. In to strašenje najbolj nazorno vidimo v militarizaciji mejnega nadzora in žičnati ograji. Desnica je pri tem vprašanju vedno reagirala zelo ostro, levica pa se le je prilagajala. Priča smo tekmi do dna. Ne smemo pozabiti, da je Cerarjeva vlada postavila žičnato ograjo vzdolž južne meje, Šarčeva organizirala spektakel z oklepnimi vozili na meji, ki ni imel nobenega realnega učinka pri nadzoru migracij, Janševa pa na vsak način želela aktivacijo 37. a-člena Zakona o obrambi in podelitev policijskih pooblastil vojski, takrat ko za to ni bilo nobene potrebe. Ta protimigrantski sentiment so izkoristili posamezniki, ki so inteligentni v prepoznavanju vzdušja v javnosti in ga znajo obrniti sebi v prid. Prikažejo se kot domoljubi, ki varujejo meje in domačine. Vendar zgodovina nazorno kaže, da so takšni elementi na koncu zelo nevarni in ogrožajo domače prebivalstvo, ki se z njimi ne strinja."

Hoja po zakonskem robu

Člani varde so se pri vprašanju uporabe prisile po njegovem mnenju zelo dobro naučili hoditi po skrajnem robu zakona. "Do zdaj tega roba nihče ni preizkušal. Vsi poskusi, kako to z zakonodajo omejiti, so doslej propadli, hkrati pa jim to dopušča politična volja. Nazoren pokazatelj tega je obisk varde na policijski postaji v Slovenski Bistrici, kjer bi se lahko reagiralo popolnoma drugače. Si lahko predstavljamo, da bi v kakšni drugi situaciji večja skupina uniformiranih ljudi, ki jih vodi nekdanji zapornik, na enak način komunicirala z vodjo izmene na policijski postaji, ki bi se zgolj branil pred obtožbami? Jaz si ne morem. Zadeva bi bila zelo hitro urejena. To je bil res paradoks paradoksov, vendar hkrati tudi jasen pokazatelj odnosa oblasti do tega problema."

Izkoriščevalci, verniki in pripadniki

Varda ni nobena izjema, nadaljuje Bučar Ručman, saj podobne skupine, od katerih so ene bolj druge manj aktivne, delujejo po Evropi, na primer v Bolgariji, Angliji, Franciji in Italiji. Razlogov, zakaj ljudje oblečejo uniformo in gredo patruljirat na mejo, je več: "Motivi vodilnih v teh skupinah so brez dvoma drugačni od motivov tistih, ki so nižje v hierarhiji in se udeležujejo urjenj, zborov in drugih aktivnosti. Prvi zelo dobro izkoriščajo tlakovano pot protimigrantskega sentimenta in v tem vidijo priložnost za utrjevanje svojega položaja, družbenopolitične moči in prepoznavnosti. Drugi dejansko verjamejo v ideologijo in strašenje pred tujci, zato so prepričani, da je treba ukrepati. Tretji se odzivajo na strukturno nasilje, slabšanje položaja in vedno večje pritiske na ljudi – tem je najlažje pokazati na zunanjega krivca, ki jim bo vzel še tisti zadnji košček, ki ga imajo. Pri tem se ne zavedajo, da so zavedeni, saj so tisti, ki jih ščuvajo, velikokrat prav ti, ki slabšajo njihov položaj. V vseh teh grupacijah pa so tudi ljudje, ki tako najdejo skupino, v kateri se počutijo domače, sprejeto in se lahko z njo identificirajo. Zanje je to kot neka subkultura, zato dejansko verjamejo v skupni cilj."

Vzporednice z rjavosrajčniki

Sogovornik pri tem potegne vzporednice z nemškimi rjavosrajčniki iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ki so se prav tako izdajali za zaščitnike Nemcev. "Uporabljali so podobno logiko. Oni naj bi bili tisti, ki pomagajo policiji pri vzpostavljanju reda proti anarhistom in komunistom. Na koncu smo videli, kam je to pripeljalo." Pri tem ni nedolžna tudi simbolika, ki jo takšne skupine uporabljajo, kot je na teh straneh glede tako imenovanega karantanskega panterja pred letom in pol že opozoril dr. Andrej Pleterski z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. "Številni slovenski Štajerci, ki niso izgubili zgodovinskega spomina, se zdrznejo ob njenem liku. Dobro se namreč spominjajo njegove različice pod znakom kljukastega križa in ob napisu Steirischer Heimatbund. Gre za organizacijo, ki je v drugi svetovni vojni skrbela za ponemčevanje Slovencev. Njena naloga je bila duševno, duhovno in politično voditi ljudi ter jih napraviti za zavestne državljane nemškega rajha in polnovredne člane nemške narodne skupnosti. Adolf Hitler, ki si je to zaželel za slovensko Štajersko, bi se smejal od veselja, ko bi gledal današnje Slovence, ki korakajo za zastavo s kastriranim mačkom. Česar niso zmogli njegovi uradniki, policisti in vojaki, delamo zdaj sami," je zapisal v članku Komu v čast se vije prapor Štajerske varde. In sklenil: "Stvari so resne, ker so prodrle že v obrambni sistem države. Vrhovni poveljnik se za to ne zmeni. Ne gre za ponesrečeno podobo izmišljenega lika, ampak za to, kdo in zakaj jo promovira."

Intenziven premik politike v desno

Varda je za Bučarja Ručmana le eden izmed indikatorjev, ki nazorno kažejo, kako se je politika v celoti pomaknila intenzivno v desno. "To, kar je bilo nekoč na desni, je postalo politična sredina, skrajna desnica pa je zdaj zgolj še desnica. Pojavljanje uniformiranih samoorganiziranih mož, ki se gredo mejni nadzor, je kar naenkrat tolerirano. Še več, sedanji obrambni minister je kot kandidat na zaslišanju vardo videl celo kot potencialen bazen za rekrutacijo slovenskih vojakov." To, da smo kar sprejeli rezilno žico na južni meji, ima pri tem prav tako veliko simbolno moč. "Če sprejmemo tezo, ki se rada ponavlja, da je bila Jugoslavija totalitarna država, se spomnimo, da smo takrat imeli graničarje, ni pa bilo rezilne žice. Eden ključnih premikov v času demokratizacije Slovenije je bila demilitarizacija mejnega nadzora. Ta demokratični napredek sta v dveh desetletjih leva in desna politična opcija popolnoma odpravili oziroma zapravili. Zdaj imamo na meji z državo, s katero smo del iste politične skupnosti, ograjo in vojake."

Javni izreki proti vardi so pomemben klic k normalnosti

Težave ne vidi samo v delovanju tovrstnih skupin proti tujcem, ki prihajajo v Slovenijo, ampak tudi v tem, da sprožajo nelagodje pri lokalnem prebivalstvu, v katerega krajih se pojavljajo. Zato pozdravlja sprejemanje sklepov v Ormožu in Slovenski Bistrici ter javno izrekanje proti takšnim pojavom. "Sicer nimajo neke realne teže, saj vard ne bodo ustavile lokalne oblasti, ki za to nimajo vzvodov in zakonodajne podlage. V kontekstu klica k normalnosti in javnega opozarjanja, da je to zanje nesprejemljivo, pa so izjemnega pomena. Če so ljudje tiho, to prej ali slej postane sprejemljivo in samoumevno. Ko se začne več ljudi glede tega oglašati, pa tudi tisti, ki bi sicer ostali nevtralni, začno razmišljati o tem, kaj se dogaja. Zato to vidim kot pomemben prispevek proti ustvarjanju enoumja. S tem se tistim, ki se izdajajo za zaščitnike, tudi odvzame legitimnost delovanja, saj se sklicujejo prav na to, da ščitijo lokalno prebivalstvo. Ko pa jim ravno to prebivalstvo samo in njegovi politični predstavniki rečejo, da sami zase najbolje vedo, kaj se dogaja, ker tam živijo, in da jih nočejo, jim porušijo osnovni argument za njihovo sporno delovanje."