(SERIJA) Svarila o prihodnosti

V popularni kulturi podobno kot na marsikaterem drugem področju življenja velja, da se mnoge najpomembnejše stvari rodijo neopazno, rastejo počasi in šele s časom postanejo pomembni mejniki z velikim družbenim vplivom. Nekaj takega se je zgodilo tudi s televizijsko serijo Črno ogledalo (Black Mirror), ki je v četrtek na Netflixu po štirih letih čakanja dobila novo, šesto sezono, kar lahko zlahka označimo za enega najtežje pričakovanih televizijskih dogodkov leta. In ne samo to. V času, ko iz dneva v dan spremljamo osupljive preboje v umetni inteligenci, se zdi, da je serija znova aktualna bolj kot kdajkoli prej.

Serija Črno ogledalo se je na televiziji prvič pojavila leta 2011 kot ena od mnogih izdelkov televizijske postaje Channel 4, znane po svojih izzivalnih in inovativnih produkcijah. Serija je bila zamisel britanskega avtorja Charlieja Brookerja, ki je imel takrat za sabo že dolgo kariero striparja, strokovnjaka za video igre, satirika, družbenega komentatorja in avtorja televizijskih oddaj. Zdelo se je, da je Brooker vsa ta svoja poprejšnja znanja zlil v novo serijo in že takoj ustvaril nekaj povsem svežega in novega.

Prva in druga sezona Črnega ogledala sta obsegali po zgolj tri epizode, a sta s svojimi izzivalnimi pristopi hitro ustvarila senzacijo. Že čisto prva epizoda, naslovljena Državna himna, je predstavljala drzen hipotetični scenarij, v katerem neznanec ugrabi predstavnico britanske kraljeve družine in v zameno za izpustitev zahteva, da ima britanski premier spolni odnos s prašičem v živo na televiziji. V nadaljnjih epizodah je serija nato načela še teme množičnega nadzora, uporabe pametnih telefonov, virtualne resničnosti, točkovanja družbenega delovanja. S svojimi hipotetičnimi zgodbami se je serija hitro postavila na samo čelo najbolj prebojnih izdelkov na področju znanstvene fantastike oziroma alternativne resničnosti.

Serija pa je zares vzletela leta 2016, ko jo je odkupil takrat še vzhajajoči Netflix. Tretja in četrta sezona v letih 2016 in 2017 nista bili samo odlični, temveč ju zlahka umeščamo med najboljše sezone v celotni zgodovini televizijskega medija. Posamezne epizode so že tako dobre, da jih lahko jemljemo že kar kot prave filmske mojstrovine. Med temi so denimo San Junipero z obravnavo problematike virtualne resničnosti, Metalhead o nevarnostih razvoja umetne inteligence, Arkangel o pasteh pretiranega starševskega nadzora ali Hang the DJ, ki je razmišljala o posledicah aplikacij za iskanje partnerjev. Pravzaprav so prav te naštete epizode postavile pravi zgled, kako je treba na izzivalen način govoriti o teh pomembnih temah. Danes tako velja, da odmevni filmi pogosto posnemajo serijo Črno ogledalo, in ne obratno. Celovečerci kot Mali Joe (Little Joe, 2019), Po Yangu (After Yang, 2021) in Ne skrbi, draga (Don’t Worry Darling, 2022) so tako zgolj izpeljanke tistega, kar je pokazala že Brookerjeva uspešnica.

Razlog, zakaj je seriji Črno ogledalo uspelo tako angažirati občinstvo, je dejansko to, da ne ponuja razmisleka o neki daljnji prihodnosti, temveč o posledicah tehnologij, ki se v svetu pojavljajo že danes. S takšnimi obeti lahko od tega tedna na Netflixu spremljamo tudi novo, šesto sezono, ki obsega pet epizod. V njej znova gostuje nekaj slovitih igralskih imen, kot so Salma Hayek, Aaron Paul, Michael Cera, Josh Hartnett in drugi. Že pred premiero je v oči padel predvsem sinopsis prve epizode z naslovom Joan Is Awful, v kateri se zdi, da Netflix razmišlja nič manj kot o - lastni prihodnosti. V njej namreč protagonistka, povsem običajna ženska, odkrije, da je na spletni platformi na ogled film o njenem lastnem življenju, v katerem jo igra Salma Hayek. Skratka tudi šesta sezona obeta nekaj ur zanimivega, provokativnega televizijskega gledanja.