(ŠESTI DAN) Korak bližje prepadu

Rakete, ki so prejšnjo soboto ob zori z območja Gaze poletele nad Izrael, so svet izstrelile v novo spiralo uničenja, iz katere se ne bo lahko izviti. Težišče pozornosti svetovne javnosti pa se je v tednu dni bliskovito iz Ukrajine vrnilo na Bližnji vzhod, večni epicenter merjenja razmerij moči med svetovnimi velesilami. A če želimo govoriti o daljnosežnosti posledic vojne med Izraelom in Hamasom ter vplivu, ki ga bo ta imela na Evropo in preostali svet, se moramo najprej vrniti v trenutek pred usodnim napadom.

Še prejšnji petek je bil fokus globalnih varnostnih vprašanj na tisočkilometrski fronti med napadeno Ukrajino in agresorsko Rusijo, za katero se je zdelo, da je zacementirana, saj so od zadnjih večjih premikov minili že meseci. Potem ko so ukrajinske prošnje omehčale sprva zadržani Zahod in je v Ukrajino začela prihajati sodobna zahodna vojaška oprema, se je spomladi začela tudi dolgo pričakovana ukrajinska protiofenziva. A po nekaj mesecih vedno tudi več zahodnih vojaških analitikov ugotavlja, da je bil njen učinek doslej zanemarljiv. Zato so vedno pogostejše ocene, da se vojna v Ukrajini bliža točki, na kateri bo treba razmisliti o spremembi dolgoročne strategije. Pri tem ni nepomembno, da je Evropa tik pred začetkom kurilne sezone, mrzla zima pa bi lahko v enačbo vnesla dodatne neznanke. Ena od teh je prav gotovo zemeljski plin, ki je že od začetka vojne v Ukrajini za evropske državljane pomeni strah in trepet pred možnimi posledicami vojne. Po prvotnih radikalnih pretresih na energetskih trgih, ki so sledili bistveno zmanjšanim dobavam ruskega zemeljskega plina v Evropo so borzne cene tega energenta drastično narasle, zaradi česar so evropske vlade sprejemale ukrepe, s katerimi so želele prebivalstvo in gospodarstvo zaščititi pred pritiskom posledično naraščajočih maloprodajnih cen plina.

Na tej točki so posledice največjega vojaškega spopada na evropskih tleh po drugi svetovni vojni neposredno začutila tudi slovenska gospodinjstva. A prva zima, pred katero se je v javnosti spekuliralo celo o možnostih energetskih redukcij, je minila relativno mirno. Evropske države so izpad ruskega zemeljskega plina nadomestile z uvozom plina iz drugih držav, že drugo leto zapored so evropska plinska skladišča pred zimo zapolnjena, borzne cene so začele padati, kar naj bi se kmalu odrazilo še v maloprodajnih cenah. Tudi to naj bi v Sloveniji neposredno občutili, saj se izkazuje tudi v namerah slovenske vlade, ki po novem letu cen plina ni več nameravala regulirati. A veselje bi bilo lahko kratkotrajno, saj na tem mestu že po tednu dni prihaja do Evrope prva posledica vojne na Bližnjem vzhodu - borzne cene zemeljskega plina so namreč spet izrazito poskočile, ker nov konflikt vnovič na trg vnaša bojazen o okrnjenih možnostih dobav.

Temu pa ni botroval zgolj omenjeni spopad med Izraelom in Hamasom, temveč je v njegovi senci ta teden prišlo še do enega incidenta. Na plinovodu, ki pod Baltskim morjem povezuje Finsko in Estonijo, so zaznali puščanje, ki je po prvih ocenah verjetno posledica sabotaže. Pri tem pa še vedno ni razrešena sabotaža plinovodov Severni tok 1 in 2, ki sta bila zgrajena z namenom dobave zemeljskega plina iz Rusije v Nemčijo, ki je bila izvedena pred skoraj natanko enim letom. A z dejstvom, da bi sabotažo katastrofičnih razsežnosti pometli pod preprogo, se niso sprijaznili nemški novinarji, dogodek so označili za napad na Nemčijo. Dva ducata novinarjev Spiegla in ZDF se je tako za šest mesecev odpravilo po sledi skrivnostne jadrnice Andromeda, ki je bila uporabljena pri izvedbi sabotaže. V odmevnem prispevku, ki so ga objavili pred kratkim, so prišli do zaključka, da za zdaj vsi dokazi vodijo proti Kijevu. Oba primera kažeta na to, kako prepleten je globalizirani svet in kako se bodo dogodki iz treh povsem različnih delov sveta na koncu odrazili v posledicah, ki jih bomo občutili tudi sami, medtem ko bomo v domačih dnevnih sobah zmajevali z glavo ob spremljanju tragičnih dogodkov in si mislili, kako srečni smo lahko.

Poleg nevarnosti vnovičnega poglabljanja energetske krize pa analitiki opozarjajo na še eno potencialno nevarnost, ki bi lahko zamajala staro celino. Gre namreč za realno možnost prihoda večjega števila beguncev z bližnjevzhodnega kriznega območja, ki bi ob naraščajočem številu ekonomskih migrantov v zadnjem času lahko spet podžgali negativne sentimente med evropskim prebivalstvom, kakršnim smo bili priča že ob migrantski krizi leta 2015. Ti bi skupaj z visokimi zneski na položnicah za ogrevanje evropskih gospodinjstev pomenili na stežaj odprto priložnostno okno za radikalno desnico, ki se v Evropi vedno bolj krepi. Kako se je od začetka vojne v Ukrajini spremenil javnopolitični diskurz v evropskih državah, je pokazala tudi predvolilna kampanja pred jutrišnjimi parlamentarnimi volitvami na Poljskem, v kateri je odnos do migrantov imel posebno mesto, manjkalo pa ni niti izrazite protinemške retorike, s katero poljska desnica skuša vedno znova mobilizirati svoje volivce.

Na širši slovenski politični sceni začetek vojnih dogodkov v Izraelu in Gazi spremljajo pričakovani očitki o tem, kdo in zakaj je za Izrael ali Palestino. A pri tem gre za pričakovano nekonstruktivno folkloro slovenskega političnega prostora, v katerem sta se vzpostavila dva izrazita politična pola. Kot rečeno, se bo prava razprava v zvezi z vojno začela na drugih področjih, ko bodo ljudje njene posledice začutili v družinskih proračunih ali pa bodo imeli občutek, da je ogrožena varnost njih samih ali njihovega premoženja. Jasno je, da se bodo, medtem ko bodo umirali Izraelci in Palestinci, na drugi strani uresničevali načrti Ruske federacije, s katerimi želi povzročiti pritiske na evropske politične elite. Vse našteto gre namreč v smer, ki so si jo za to zamislili - od začetka novega konflikta, s katerim se odvrača pozornost od Ukrajine, do vrnitve energetske krize, nov begunski val pa bi bil lahko še zadnji žebelj v krsti evropske meščanske demokracije.