(ŠESTI DAN) Mračnjaški maščevalci

Vnovič se zaostruje na relaciji vlada - nevladniki. Nevladne kulturne organizacije in društva, ki so se prijavili na štiriletni programski razpis kulturnega ministrstva, so prejšnji teden prejeli odločbe o sofinanciranju v obdobju 2022-2025. Novice o izpadlih in zavrnjenih so porazne in komaj verjetne, celovite uradne informacije pa še ni. Spletna stran ministrstva za kulturo je še ne ponuja, drugih načinov komuniciranja z javnostjo pa tako ni. Da je čim manj povratnih informacij in prostora za protiargumente. Vlada dela z nevladnim sektorjem kot svinja z mehom in vse bolj očitno postaja, da je to perfidna strategija. Sodeč po njenem prevladujočem okusu - samo zadnje državne proslave poglejmo - in forsiranju kiča v javnosti. Nevladnike je očitno treba kaznovati in utišati. Da se ne spoštuje najodličnejših, mednarodno najbolj priznanih in aktivnih, je sramotno, in na dolg rok uničevalno početje.

Kulturni proračun je letos občutno bogatejši in minister Vasko Simoniti ne zamudi nobene priložnosti, da ne bi v javnosti omenjal rekordnega zneska za kulturo v zgodovini samostojne države. Kljub 25 odstotkom več proračunskega denarja za kulturo pa je ministrstvo prepolovilo sredstva za nevladne organizacije. Ne le, da Janševa vlada že ves čas programirano slabi nevladni sektor, degradira ga do skrajnih meja. Njegov revolucionarni potencial ji gre očitno v nos. Hkrati pa je v ozadju tudi maščevanje. Ob zadnjem izpadu iz programskega sofinanciranja pred štirimi leti so štiri organizacije, ki so tudi v novem štiriletju zavrnjene, tožile ministrstvo na upravnem sodišču, to pa je odločilo nevladnim kulturnikom v prid. Vloge so morale komisije na novo obravnavati in po ponovni presoji so morali sofinancirati dva predtem zavrnjena zavoda.

Letos izpadli, kadrovsko pomlajeni Zavod Maska s spoštovanja vredno produkcijo je opozoril v teh dneh v javni izjavi, da je nefinanciranje postalo sredstvo kaznovanja in cenzure ustvarjanja. Vsi, ki so jim komisije odvzele programska sredstva za prihodnje štiriletje, so tudi družbeno angažirani kritiki vsakokratne oblasti. V javnost so te dni curljale komaj verjetne informacije o tistih, ki so izviseli, ki niso dobili dovolj točk in so jih komisije zavrnile. Društvo Asociacija kot krovna organizacija nevladnikov zbira informacije in se pripravlja na skupni nastop v prihodnjih dneh in tednih.

Komisija za uprizoritvene umetnosti je odobrila sofinanciranje osmim organizacijam, najmanj šest pa jih je zavrnila. Med njimi mnoge prebojne, s tradicijo, izjemnimi mednarodnimi referencami, ki premikajo meje, ustvarjajo nove formate in poetike. Konservativni kulturni politiki, ki jo ženeta ob vsem še revanšizem do neposlušnih in mračnjaško maščevanje, drzni, prebojni nevladni kulturniki niso podpore vredni. Zato izkorišča vse vzvode, da jih onemogoči. Seveda se minister, ki lahko zaprosi za ponovno oceno vloge, izgovarja na svoje strokovne komisije. A jih je kadroval, kot jih je. Samo čudimo se lahko nekaterim imenom in njihovim kilavim referencam. Komisije, ki izločijo iz sofinanciranja kolektive, zavode, ki že desetletja dokazujejo propulzivnost, izrazno novatorstvo, ustvarjajo nove tendence, tvorno sodelujejo s svetom, dobivajo mednarodne nagrade, so nekompetentne ali ignorantske. Ali pa zlonamerno nahujskane. Vse troje je nesprejemljivo in necivilizirano. Kot vemo, pritožbe zoper odločbe o programskem sofinanciranju niso dovoljene, dopustno pa je vložiti tožbo na Upravno sodišče Slovenije v roku tridesetih dni od vročitve odločbe.

Če samo Masko pogledamo, je sodelovala pri mnogih nacionalno nagrajevanih projektih. Njeni projekti v sodelovanju s Slovenskim mladinskim gledališčem so zadnja leta prejemali najvišje nagrade na osrednjih slovenskih gledaliških festivalih - mariborskem Borštnikovem in kranjskem Tednu slovenske drame. Pa to očitno aktualni komisiji za uprizoritvene umetnosti ni dovolj. Ali Gledališče Glej s polstoletno tradicijo. Ali Carmina Slovenica. Ali ... Kdo, zaboga, kadruje v strokovne komisije? Ko pretehtavamo reference posameznikov, smo zvečine osupli. In se sprašujemo, kako lahko o mednarodnih referencah odločajo ljudje, ki o njih nimajo pojma.

Najslabše, kar se zdaj dogaja, je zavist med sprejetimi in zavrnjenimi nevladniki, kar je že videti na družbenih omrežjih. To nikomur ne koristi, zdaj bi morali s skupnim nastopom doseči pravičnejšo in strokovno utemeljeno razdelitev sredstev. Porazno je, da niti volitve niso rešitev.