Če smo pri Pahorju še lahko napovedovali, kakšen predsednik bo - že po sledeh, ki jih je pustil kot predsednik vlade in v prvi "ljudski" predvolilni kampanji - se nismo veliko zmotili, zlasti po tem, ko mu je dvakrat na prestol pomagala stranka, s katero je (kasneje) vseskozi ravnal v rokavicah. Tudi takrat, ko je epidemijo izkoristila za uvajanje avtokracije, ko je (in še) mesari(la) po javnih medijih, ko je ... Pa niti ni pomembno. Predsedniška palača je deset let molčala, vse, kar smo si zapomnili, je predsednik na supu na Blejskem jezeru in tista otožna slikica s stopnišča. Vse na instagramu, bore malo v resničnem političnem življenju. K(j)er ni želel biti avtoriteta.
A bodi dovolj o odhajajočem, oči se upirajo v četico, ki maršira proti Erjavčevi. Tudi tu je paket bolj ali manj znan. Težav z napovedovanjem, kakšen bo, tokrat nimamo vsaj pri enem od kandidatov, ki sodijo v kategorijo favoritov, vsaj v prvem krogu. Z "neodvisnim" Anžetom Logarjem. Zanj vemo, da se bo v primeru zmage v predsedniško palačo v resnici preselil Janez Janša. Čeprav presenečenja, da bi res vodil svojo politiko iz predsedniške palače, brez navodil s Trstenjakove, tokrat ne gre izključiti. Je pa malo verjetno. Z Natašo Pirc Musar bi bilo bolj nepredvidljivo - kot bi dobili kroglo, iz katere bi lahko le najbolj domiselni prerokovalci razbrali njen morebitni predsedniški mandat. Naj ilustriramo le z enim primerom - v njenem bogatem življenjepisu se bohotijo in (samo)hvalijo predvsem novinarske izkušnje, a je nanje pozabila v trenutku, ko je kot odvetnica nastopila zoper - novinarje. Tretji, ki bo, kot kaže, še lahko odločilno vplival na izid volitev, Milan Brglez, pa je - kljub opazni vlogi v stari SMC in na položaju predsednika DZ - do te mere nepopisan list, da bi težko razgrnili paket, ki bi ga prinesel na Erjavčevo.
Pred volivci ne bo lahka naloga, koga neposredno postaviti na položaj, od koder bo (moralno) vodil(a) nacijo v naslednji petletki, novem obdobju kriz in nestabilnosti.
Pred volivci zato ne bo lahka naloga, koga neposredno postaviti na položaj, od koder bo (moralno) vodil(a) nacijo v naslednji petletki, novem obdobju kriz in nestabilnosti. Vašo odločitev bomo v Večeru in prilogi V soboto poskušali olajšati z več analizami, ocenami in intervjuji, v katerih bomo pred kandidate, tudi tiste, ki v tekmo vstopajo samopromocijsko, da bi pobrali zgolj tisti odstotek, dva ali manj, postavili ne le ogledalo, pač pa relevantna, konkretna in jasna vprašanja o najbolj perečih izzivih države, družbe in širše evropske skupnosti, v kateri živimo. Zavedamo se, da predsednik republike ni človek s čudežno palčko in pristojnostmi, ki bi mu - glede na to, da je izvoljen neposredno - omogočale - prav tako neposredno - poseganje v državi, ki jo bo formalno vodil, a je vseeno prav, da volivci pred predsedniško nedeljo vsaj približno vedo, kakšne so izhodiščne pozicije.
V prilogi V soboto bomo objavili serijo intervjujev s kandidatkami in kandidati, na mnenjskih straneh pa ocenili, kaj ponujajo in prinašajo. Odločitev na koncu, pred volilno skrinjico, bo seveda vaša. Ne glede na to pa je prav, da se pogovorimo o vsem, na kar predsednik republike ima vpliv. Na oborožene sile in njihovo opremo. Na zunanjo politiko in vprašanje, ali želimo biti v družbi demokratičnih proevropskih držav ali v družbi evropskih avtokratov, nedemokratov ali fašistov. Ali bo borec za javno (zdravstvo, medije, kritično infrastrukturo ...), kako bo ravnal v času energetske, pandemične in še kakšne krize? In, kar je najpomembnejše, kako bo branil ustavo in njene temelje. In, seveda, ali bo avtoriteta. Tudi moralna.
Prvi preizkus pa je že tukaj, še preden se bo eden od njih preselil na Erjavčevo. So sposobni zdaj, v tem trenutku, jasno in glasno zahtevati odstop "generalnega vodstva" RTV Slovenija in odstop njenega programskega sveta, preden bo do tal porušena javna radiotelevizija? Ker izkušen, daljnoviden, evropsko usmerjen kandidat ve in razume, kaj se dogaja. Da se ruši eden od temeljev demokracije. Moral bi vedeti, kam (dolgoročno) pripeljeta berluskonizacija in orbanizacija medijev. V družbo in državo, kjer nihče s kančkom dostojnosti, ponosa in časti ne bi želel biti na najvišjem državniškem položaju.