Sanja Verovnik
Po podatkih Eurostata v Sloveniji 71,5 odstotka ljudi živi v hiši, 38,5 odstotka pa v stanovanju. Na ravni Evropske unije je leta 2018 le dobra polovica ljudi živela v hišah. Kot pravi nepremičninska posrednica Mojca Žižek Mesarec iz nepremičninske družbe Galea nepremičnine, se je interes za hiše zaradi pandemije še povečal. Večje povpraševanje pa zaznavajo tudi po bivalnih vikendih. "Ljudje si želijo pobegniti iz mest in bivati v naravi," razmišlja Mesarčeva. Ogromno povpraševanje imamo tudi po stanovanjih z balkoni, pove Branko Potočnik iz nepremičninske agencije Insa nepremičnine, ki meni, da so balkon, terasa ali atrij v sodobni gradnji nekaj nepogrešljivega. Boris Lajh iz nepremičninske agencije Century21 pravi, da je prav balkon tisto, kar je v času zaprtja marsikomu pomenilo edini izhod na zrak.
Nekaterim hišam cene rastejo, drugim ne
Lepo vzdrževanim hišam z vrtom in na dobri lokaciji so cene po podatkih Geodetske uprave RS zrasle za vsaj pet odstotkov. V Ljubljani in na Obali veliko bolj kot v Mariboru ali Celju, navaja Vasja Crnjakovič iz družbe RE/MAX Nepremičnine. Nekaterim hišam pa cene ne rastejo oziroma po njih sploh ni povpraševanja, opozori Mojca Žižek Mesarec. Gre za velike hiše, ki so se v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja gradile po vsej državi. Ideja je bila, da bodo v njih živeli vsi otroci s svojimi družinami. Te so potratne z vidika denarja in časa za vzdrževanje, zato jih je tudi zdaj težko prodati, pravi dobra poznavalka nepremičninskega trga. Na fenomen velikih hiš, kjer zdaj živijo v enem nadstropju ali v enem prostoru upokojenci, ki s svojimi prejemki ne uspejo pokriti vseh stroškov bivanja, značilnih za tako velike hiše, pa opozori tudi Daniel Angel Sauli iz KW Slovenia. Mnoge med njimi so prazne, se ne prodajajo niti ne oddajajo. Veliko teh hiš imamo v Sloveniji tudi v predelih, ki so gospodarsko nerazviti ali v propadanju, kjer ni neke prosperitete za ljudi, zato so nezanimive za kupce, opozori Mojca Žižek Mesarec.
Več kot tretjina Evropejcev se želi preseliti iz mesta
Po raziskavi nepremičninske družbe Remax 43 je pandemija v mnogih evropskih državah povzročila premike tako na področju tržne dejavnosti kot tudi glede želja kupcev. Raziskava kaže, da je 37 odstotkov Evropejcev od marca lani razmišljalo o tem, da bi se preselili izven mesta. Ta trend je najbolj očiten v Avstriji, Italiji in na Finskem. “Po vsej Evropi opažamo veliko več kupcev s spremenjenim življenjskim slogom, ki ga je povzročil covid-19,” pravi direktor Remaxa Slovenija Igor Horvat. “Ti kupci si želijo več prostora v svojih domovih, želijo biti bližje naravi ali poiskati večje nepremičnine na podeželju. Pričakujemo, da se bo ta življenjski trend nadaljeval skozi vse leto 2021,” dodaja. Glede bivalnega standarda, ki po ugotovitvah igra ključno vlogo pri nakupu nepremičnine, je raziskava pokazala, da so glavni dejavniki povezani z dostopnostjo do zelenih površin in lokalnih trgovin, z bližino dela in javnega prometa ter z dostopnostjo do kakovostnih izobraževalnih ustanov.
Gradi se premalo in ne za vse
Cena nepremičnine je danes tesno povezana z lokacijo, kvaliteto in udobjem, povzame vse prioritete nepremičnine, ki se hitro proda, Mesarčeva. Pri svojem dolgoletnem delu z nepremičninami opaža, da so kupci vedno bolj zahtevni in za svoj denar želijo dobiti največ. "Vedno več vprašanj je o kvaliteti vgrajenih materialov, izolativnosti, varčnosti, energetski učinkovitosti. Nepremičnina je namreč dolgoročna naložba in želja vsakogar so nizki stroški obratovanja in vzdrževanja. Tloris, razporeditev prostorov in funkcionalnost so tudi bistveni dejavniki, ki danes vplivajo na nakup," našteva sogovornica.
Je pa do stanovanja po meri zaradi povpraševanja, ki je trenutno večje od ponudbe, težko priti, prizna Mojca Žižek Mesarec. In to navkljub podatkom statističnega urada, ki kažejo, da se je lani v Sloveniji zgradilo več stanovanj kot v minulih letih, kar 10.958. Največ je bilo dokončanih v občini Ljubljana (347), sledile so občine Maribor (204), Brežice in Novo mesto (v vsaki 83).
5 do 10 tisoč stanovanj trenutno potrebujemo v Sloveniji
"V zadnjih dveh oziroma treh letih je na trg res prišlo nekaj gradbenih projektov," pravi Branko Potočnik, "vendar ne smemo pozabiti, da se pred tem skoraj celo desetletje ni gradilo skoraj nič. V preteklosti so se gradile soseske s 400 ali več stanovanji, danes je takih projektov malo." V Sloveniji v tem trenutku potrebujemo od 5000 do 10.000 stanovanj, ocenjuje direktor slovenskega stanovanjskega sklada Črtomir Remec: "Trenutno imamo v gradnji 2500 stanovanj v vseh statističnih regijah, od tega 20 odstotkov v Ljubljani." A kljub pospešeni gradnji v prestolnici po besedah direktorja Remaxa Slovenija Igorja Horvata zaznavajo pomanjkanje novih stanovanj za srednji razred, ki so cenovno bolj dostopna. Na trgu je veliko nepremičnin višjega cenovnega razreda, opozori Horvat, katerih kvadratni meter stane tudi več kot 11.000 evrov, kar pa si le redki zmorejo privoščiti.
Mladi kupujejo garsonjere, starejši manjše hiše
V Sloveniji kronično primanjkuje predvsem manjših stanovanj, primernih za mlade, je prepričana Ksenija Mihajlović iz Renex nepremičnin, KW Slovenija.
Mojca Žižek Mesarec iz družbe Galea nepremičnine pa meni, da na trgu ni dovolj funkcionalno razporejenih trisobnih stanovanj, velikih 70 do 80 kvadratnih metrov, ki bi bila v urejenem okolju in bi bila primerna za družine z otroki. Nepremičninska posrednica namreč opaža, da se danes v prostor med novogradnje le redko umeščajo parkovne površine. “Po eni strani razumljivo, saj je cena zemljišča previsoka, da je ne bi pozidali in prodali, po drugi strani pa ljudje to pričakujejo in potrebujejo.” Med družinami je tudi veliko povpraševanje po atrijskih hišah, velikih do 100 kvadratnih metrov, a takšnih, kot pravi Mesarčeva, skoraj nikjer ni na razpolago. Tudi starejši se zanimajo za manjše hiše, še doda sogovornica, ki je prepričana, da je predvsem v gradnji hiš z manjšo bivalno površino pri investitorjih in projektantih še veliko neizkoriščenega potenciala.
Nižanja cen ne bo
Pomanjkanje stanovanj na trgu se odraža v višanju cen, so enotnega mnenja nepremičninski strokovnjaki. V Mariboru, kjer so se v zadnjem letu cene najbolj dvignile, a še vedno ostajajo najnižje, stanovanja, pripravljena na vselitev, stanejo od 1500 do 2000 evrov na kvadratni meter. Nepremičninski agent Daniel Angel Sauli pojasni, da je bil "Maribor v prejšnji nepremičninski krizi najbolj prizadet. Imeli smo kar nekaj novogradenj in praktično vsi največji gradbinci so končali v stečaju. Takrat so cene novogradenj v Mariboru padle na 990 evrov za kvadratni meter."
Po podatkih Eurostata v Sloveniji 71,5 odstotka ljudi živi v hiši, 38,5 odstotka pa v stanovanju.
Nepremičninski agenti večje povpraševanje zaznavajo tudi po bivalnih vikendih.
Balkon, terasa ali atrij so v sodobni gradnji nekaj nepogrešljivega.
Cena nepremičnine je danes tesno povezana z lokacijo, kvaliteto in udobjem.
Lepo vzdrževanim hišam z vrtom in na dobri lokaciji so cene zrasle za vsaj pet odstotkov.
Kupci so vedno bolj zahtevni in za svoj denar želijo dobiti največ.
Želja vsakogar so nizki stroški obratovanja in vzdrževanja.
Ksenija Mihajlović iz Renex nepremičnin, KW Slovenija, nižanja pregretih cen na trgu nepremičnin v kratkem ne pričakuje, saj so, kot pravi, ravno spremenjena življenjska situacija, delo od doma in več preživljanja prostega časa v domačem okolju krivi za to, da ljudje kupujejo večja stanovanja ali pa se selijo v hiše na mestnih obrobjih in celo na podeželje.
Selitev mladega para: iz bloka v Mariboru v hišo v Lenartu
Tajda D. in njen partner Jan P. sta se iz blokovskega stanovanja brez balkona v eni od strnjenih stanovanjskih sosesk v Mariboru pred slabim letom preselila v hišo z velikimi vrtom v Lenartu. Sprememba je bila očitna, pravita. Naenkrat sta imela veliko bivalnega prostora, veliko več dela, ogromno zelenico z vrtom, ki ga danes pridno obdelujeta, balkon, lastno garažo in predvsem svež zrak. Tudi na oddaljenost od Maribora, kjer oba delata, približno 22 kilometrov, sta se hitro navadila.
Kot mlad par, ki v prihodnosti načrtuje družino, sta se že pred časom odločila, kot pravita, da ob prvi priložnosti stanovanje v bloku zamenjata za hiško. Investicije, za katero sta si na banki vzela tudi kredit, ne obžalujeta, še zlasti se je kot dobra izkazala v času lockdowna. Takrat je bilo, pravita, bivanje v prostorni hiši z velikimi vrtom veliko znosnejše, kot če bi čas preživljala v mansardnem stanovanju bloka brez balkona. Mladi par je prepričan, da je v današnjih časih hiša z vrtom, daleč stran od velikih mest, dobra investicija, ki pa si jo bo, kot še dodajata, njuna generacija zaradi vse višjih cen nepremičnin čedalje težje privoščila.
Boris Lajh pa opozori na še en dejavnik, ki močno vpliva na gibanje cen nepremičnin: "Dokler na trgu ne bo dovolj kvalitetnih najemniških stanovanj po ceni najema, ki bo nižja od mesečnega obroka kredita, bodo nove stanovanjske nepremičnine prodane še pred pričetkom gradnje." Ali bo to težavo odpravila pred kratkim sprejeta novela stanovanjskega zakona, ki viša neprofitne najemnine pa tudi subvencije in ustanavlja javno najemniško službo, s katero želi na trg pridobiti čim več nenaseljenih stanovanj? Črtomir Remec poudari, da novela rešuje nekako 80 odstotkov vseh odprtih težav na stanovanjskem področju, seveda tiste najtežje ostajajo. A nujne so sistemske spremembe, država bi morala začeti namenjati denar neposredno za gradnjo javnih najemnih stanovanj, menijo naši sogovorniki, prepričani, da je stanovanjska politika zamrla.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
