Stoletnica četrtinke dinarja: Palčica

Natanko 100 let bo 14. junija minilo od trenutka, ko se je v rokah državljanov takratne Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasnejše Kraljevine Jugoslavije, znašel najmanjši bankovec v zgodovine te države. V obtok so ga dali junija leta 1921, zamenjal pa naj bi registrirane avstro-ogrske bankovce za eno, dve in deset kron, ki so bili še vedno zakonito plačilno sredstvo. Prav tako naj bi rešil precejšnje težave, ki jih je imela država s pomanjkanjem drobiža. Bankovec nikoli ni dobil svojega "imena", tako kot denimo tisočak (ta je prišel v obtok leta 1920), ki je zaradi podobe svetega Jurija za vse večne čase postal "jur" oziroma "jurja", se pa je bankovca za 25 par oziroma 1/4 dinarja v numizmatiki prijelo ime "Palčica", po junakinji iz pravljice Hansa Christiana Andersena. Zaradi majhnosti, kakopak. Pa ne le zaradi tega, saj je s svojo širino - meri le 92 x 62 milimetrov - dolg le za človeški palec. "Zato se lahko brez težav imenuje Palčica med našimi bankovci iz preteklosti," je pred leti zapisala Svetlana Pantelić v reviji Bankarstvo.

Ni kovin, je papir

Palčica je sicer imela skoraj vse možnosti, da se uveljavi kot najmanjši papirnati denar kake države na svetu (ne upoštevaje raznih zasilnih lokalnih izdaj), a ji je slavo že štiri leta prej odvzel romunski bankovec za deset bani, ki je še danes vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov kot najmanjši bankovec na svetu. Bankovec z merami 38 x 27,5 milimetra je iz leta 1917, Romunija ga je prav tako natisnila zaradi pomanjkanja drobiža. In če je bila jugoslovanska Palčica še v igri za kak prestižen naslov med izdajami centralnih bank, jo je dokončno povozil še Maroko leta 1944. Tam so se - tako kot v mnogih drugih državah - ubadali s pomanjkanjem kovin, ki so šle večinoma za proizvodnjo orožja in vojne tehnike. Zaradi pomanjkanja kovanega drobiža so izdali serijo majhnih bankovcev za 50 centizmov ter en in pet frankov, ki so merili le 31 x 42 milimetrov. Ne glede na to, da ji je rekord že ob izidu ušel iz rok, pa četrtinka dinarja ostaja eden najmanjših bankovcev na svetu.

Sklep, da bo izdana, je bil sprejet marca leta 1921 po ugotovitvi, da količina kovancev za 25 par, ki je bila izdana leto poprej, ne zadošča za potrebe kraljevine kakor tudi za zamenjavo avstro-ogrskih bankovcev nižjih nominal ne. Zakon o tisku tega bankovca je podpisal kralj Aleksander I. Karađorđević, na bankovec pa se je podpisal finančni minister dr. Kosta Kumanudi. Natisnili naj bi 200 milijonov kosov tega bankovca, izbrani tiskarni v Zagrebu in Novem Sadu pa sta finančnemu ministrstvu, ki je tedaj opravljalo naloge centralne banke, dostavili nekaj več kot 199 milijonov kosov.

Nikoli ponarejena

Med zanimivosti ob izdaji se je vpisalo nenavadno določilo, tako Pantelićeva, da pri enem vplačilu nihče ni dolžan sprejeti za več kot deset dinarjev tega bankovca (torej 40 Palčic). Kumanudi se je podpisal tudi pod predpis, s katerim so papirnate četrtinke potegnili iz obtoka. Denarnice narodov Kraljevine Jugoslavije je zapustila do konca septembra 1927. V vsej svoji zgodovini pa Palčica ni zabeležila niti enega ponaredka, kar se je redno dogajalo z višjimi dinarskimi nominalami. Glede na nizko vrednost bi ponarejevalci za ponaredke porabili več denarja, kot je bila vrednost Palčice.

Njen oče, finančni minister Kumanudi, je bil sicer znana predvojna osebnost - v vladah Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije je opravljal različne funkcije, večkrat je bil minister, bil pa je tudi župan Beograda in predsednik Narodne skupščine Kraljevine Jugoslavije. Kljub temu da se med vojno ni udejstvoval v političnem in družbenem življenju, je bil velikokrat tarča gestapa, po vojni pa novih socialističnih oblasti. Bil je obsojen v procesu zoper četniškega voditelja Draže Mihailovića, po prihodu iz zapora pa še na deset let zaradi domnevnega pristopa k ilegalnemu odboru, ki naj bi deloval zoper državo. Kazen so mu zmanjšali in zapor je zapustil leta 1956, star 82 let.

Gračanica, Zagreb in ...

Je pa Palčica kar nekako po krivici zanemarjena v slovenski numizmatiki in tudi zgodovini. Ne glede na to, da sodi med plačilna sredstva, ki so bila v uporabi tudi v Sloveniji, je na njej detajl, ki jo za razliko od vseh ostalih kraljevinskih bankovcev najbolj povezuje s Slovenijo. Na bankovcu so namreč srbski samostan Gračanica, spomenik bana Jelačića v Zagrebu in - Bled. Blejski otok.