(TEHNOLOGIJE) Ura sodnega dne: 90 sekund nas loči do uničenja

Gregor Grosman Gregor Grosman
27.01.2024 06:00

'Doomsday Clock' je simbolični prikaz časa v minutah do polnoči, pri čemer polnoč pomeni globalno uničenje človeštva. Številčnico so leta 1947 uvedli v združenju Bulletin of the Atomic Scientists na Univerzi v Chichagu.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Enako kot lani je človeštvo najbližje globalni katastrofi, kar je kdajkoli bilo.
Reuters

Ura sodnega dne, ki se angleško imenuje Doomsday Clock, je simbolični prikaz časa v minutah do polnoči, pri čemer polnoč pomeni globalno uničenje človeštva. Številčnico so leta 1947 uvedli v združenju Bulletin of the Atomic Scientists na Univerzi v Chichagu, kjer prikaz vsako leto posodobijo, upoštevajoč tehnološki razvoj, podnebne spremembe in druge faktorje. Sprva je ura prikazovala grožnjo globalne jedrske vojne.

Leta 1947 je bila ura 7 minut do polnoči, torej 23:53, šest let pozneje, leta 1953 pa že dve minuti do polnoči. Takrat so ZDA in Sovjetska Zveza testirali vodikove bombe. Nato se je stanje izboljševalo in leta 1991, ko se je končala hladna vojna, je bilo stanje najboljše, saj so v združenju minutni kazalec premaknili na 17 minut do polnoči. Od takrat se kazalec bliža polnoči. Leta 2007 so prvič upoštevali faktor podnebnih sprememb, sedaj pa je že drugo leto zapored pri 90 sekundah do teoretične globalne katastrofe. Iz minut na sekunde so sicer prešli leta 2020, ko so uro premaknili na 100 sekund do polnoči. 

V torek so v združenju sporočili, da verjamejo, da je svet še zmeraj minuto in pol pred uničenjem zaradi podnebnih sprememb in nezmanjšanega širjenja jedrskega orožja. Uro so tako blizu polnoči prvič nastavili lani, ko so kot razlog navedli podnebno krizo in prikrite grožnje Rusije, da bodo pri vojni z Ukrajino uporabili jedrsko orožje. 

Skupina pravi, da so člani njenega odbora za znanost in varnost, ki se odločajo o nastavitvi ure, "močno zaskrbljeni zaradi vse slabšega stanja v svetu". Zapisali so, da njihove odločitve, da ohranijo lanskoletno nastavitev, ne bi smeli razumeti kot znak, da so se mednarodne varnostne razmere umirile. "Namesto tega bi morali voditelji in državljani po vsem svetu to izjavo vzeti kot ostro opozorilo in se nujno odzvati, kot da bi bil danes najnevarnejši trenutek v moderni zgodovini. Kajti prav lahko je," so dodali. V svoji oceni so še podali mnenje, da bodo ljudje po vsem svetu verjetno zaradi podnebnih sprememb plačevali vse višji davek, razen če se bodo emisije toplogrednih plinov zmanjšale.

"Lani smo izrazili večjo zaskrbljenost s premikanjem ure na 90 sekund do polnoči, kar je najbližje globalni katastrofi, kar je kdajkoli bilo," je dejala Rachel Bronson, izvršna direktorica združenja. "Tveganja iz lanskega leta se nezmanjšano nadaljujejo in še naprej oblikujejo to leto." Skupina je dejala, da bi uro lahko zavrteli nazaj, če bi voditelji in narodi sodelovali, in posebej izpostavila močne države, ki imajo zmogljivosti za to, vključno z Združenimi državami Amerike, Kitajsko in Rusijo.

Leto 2023 je bilo najbolj vroče leto v zgodovini. Po vsem svetu so poročali o novih temperaturnih rekordih, nivo antarktičnega morskega ledu pa je bil najnižji od pojava satelitskih podatkov. V združenju opažajo, da so bile naložbe v čisto energijo po svetu skoraj enako visoke kot naložbe v fosilna goriva, opozarjajo pa tudi na porast umetne inteligence, ki jo vidijo kot potencialno grožnjo. "Umetno inteligenco je mogoče zlorabiti za spodkopavanje demokratičnih institucij s povečevanjem dezinformacij," so navedli. V združenju menijo, da je lahko umetna inteligenca v kombinaciji z novimi biološkimi tehnologijami, kot je genski inženiring, radikalno opolnomoči posameznike za zlorabo biologije.

Še zmeraj vidijo realno možnost, da Rusija pri vojni z Ukrajino uporabi jedrsko orožje, kot velik razlog za zaskrbljenost pa navajajo tudi nove izdatke za jedrsko orožje s strani ZDA, Kitajske in Rusije. To bi lahko sprožilo tristransko jedrsko oboroževalno tekmo, saj si vsaka država prizadeva preseči druge v jedrskih zmogljivostih, je opozorila skupina. K naraščajoči grožnji prispeva tudi nadaljevanje jedrskih prizadevanj Irana in Severne Koreje ter jedrska ekspanzija v Pakistanu in Indiji.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta