Vemo, kaj jemo? Stoodstoten nadzor ni mogoč, a sistem deluje, trdijo pristojni. Toda zakaj javnost ni obveščena

Timotej Milanov Timotej Milanov
30.09.2023 06:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
“Želel bi si, da bi tako stroga zakonodaja, kot velja za nas, veljala tudi na drugih področjih,” pravi predstojnik Centra za kemijske analize živil, vod in drugih vzorcev okolja NLZOH dr. Boštjan Križanec.
“Želel bi si, da bi tako stroga zakonodaja, kot velja za nas, veljala tudi na drugih področjih,” pravi predstojnik Centra za kemijske analize živil, vod in drugih vzorcev okolja NLZOH dr. Boštjan Križanec.
Igor Napast
- Primeri uvoza poljskih sliv in srbskih breskev z ostanki pesticidov so vznemirili domačo javnost, a v pristojnih institucijah zagotavljajo, da imajo zadeve pod nadzorom. 

- Vsi vzorci za analizo prisotnosti pesticidov končajo v Mariboru, kjer deluje Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Kako se izvaja analiza odvzetih vzorcev?

- Zakaj prisotnost ostankov pesticida na sadju ali zelenjavi ne pomeni nujno tudi tveganja?

- Zakaj je Uprava za hrano potrošnike o primerih neskladne hrane obveščala na način, ki je bil deležen številnih kritik. 
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta