Vladanje v času koronavirusa

Predsednik vlade Janez Janša prevzema krmilo svoje tretje vlade v času krize, ki je zajela državo s širitvijo epidemije koronavirusa. "To je najboljše možno zunanje okolje za novega predsednika vlade, ki ima veliko izkušenj z izrednimi razmerami in se v njih najbolje znajde v celotnem političnem razredu v Sloveniji," ocenjuje politični analitik dr. Alem Maksuti. Oceno z njim deli tudi Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, politični analitik in urednik revije Razpotja: "Janša najbolje ravna v kriznih razmerah. Velikokrat jih sam ustvarja. Janša ima rad krizne razmere, ker ima komparativne prednosti pred politično konkurenco. Janša je namreč dober krizni menedžer. Najboljša stvar, ki jo je v karieri pokazal, je krizno menedžiranje. Človek z vrlinami Janeza Janše je pravi človek na pravem mestu, glede na izbiro, ki jo seveda imamo v Sloveniji. Jelka Kacina žal ni več v politiki."

SDS kot zmagovalka krize

​Vsekakor bo iz krizne situacije, ki je zajela državo, največ političnega profita potegnila največja koalicijska stranka SDS, ki se bo postavila kot branik nacije in države, trdi Maksuti. V zadnjih tednih, sploh pa dneh, je SDS v medijih ustvarila občutek, da je bila vlada Marjana Šarca nesposobna in nedorasla situaciji. Prav tako so v medijih ustvarili občutek, da je Janša človek, ki ve, kaj dela, in da lahko s trdno roko reši takšno krizno situacijo. "SDS bo situacijo vsekakor dobro izkoristila in to bo v veliki meri zaznamovalo začetek dela te vlade," meni Maksuti in dodaja, da gre koronavirus na roko tudi SMC in Desusu v smislu, da so izpadli iz radarja moralnih očitkov zaradi političnih obratov in sodelovanja z Janšo. Če se zdaj konstruktivno postavijo v vladi in sodelujejo, se lahko ta "moralni salto mortale" v relativno kratkem roku in v veliki meri pozabi.
Istočasno pa Maksuti napoveduje, da bodo obenem vse parlamentarne stranke po malem izgubljale, saj bo politika v času koronavirusa postala tretja ali četrta tema, kar že zdaj vidimo po prioritetah v medijskem poročanju: "Posebej opozicija bo v času medijskega odklopa oslabljena. Situacija bo za njih še precej slabša kot za vladne stranke. V kriznem času, ko se pričakuje politična enotnost, namreč ni prostora za prestižnostne politične boje. Vsa pozornost v krizi bo šla k tistim, ki imajo vzvode odločanja v rokah." Alternativa, kaj opozicija ponuja, in gledanje pod prste vladi v kriznem kontekstu odpadeta.
Gabrijelčič je spomnil na to, kako so bila zaslišanja kandidatov za ministre izrazito potisnjena v drugi plan zanimanja javnosti. "Zaslišanja, ki mogoče ne bi šla enostavno skozi, so zdaj šla. Vlada ima težko začetno obdobje pred sabo, po drugi strani pa na neki način olajšano, ker nihče ne bo gledal zelo pod prste vsem drugim ukrepom, ki niso povezani samo z epidemijo." Tukaj se govori predvsem o pričakovanem in napovedanem kadrovanju nove vlade, ki pride na vrsto pred zakonskimi ukrepi, ki se jih bo lotila. Gabrijelčič pričakuje, da bo Janša pri vprašanju kadrovanja mnogo bolj odločen in proaktiven kot pa pri vprašanjih zakonodaje. Njegovo linijo razmišljanja potrdi tudi Maksuti: "Že pri zaslišanju ministrskih kandidatov so se koalicijske stranke združile okoli dikcije, da ni važno, kakšen je kandidat, važno je, da ima podporo. Za vladajočo večino je krizna situacija speljana na njihov mlin. Kadrovski rezi bodo pod okriljem koronavirusa manj vidni."

SDS v vlado ni imenovala orbanistov

"Zaslišanja ministrov niso bila briljantna. Ampak če pogledamo sestavo ministrov SDS, ugotovimo, da so to desničarski ministri z desničarskim programom. Za nobenega izmed njih ne moremo reči, da bi bil orbanističen, noben ni populist," kadrovanje v prvi vrsti Janševih in SDS-ovih lojalistov za ministre komentira Gabrijelčič, ki opozori na protislovje, da je bil Matej Tonin iz Nove Slovenije tisti, ki je predlagal antiliberalen ukrep. Gre seveda za njegovo zelo neposrečeno napoved možnosti, da bi lahko vardisti pod določenimi pogoji in varnostnim preverjanjem služili v Slovenski vojski. Na drugi strani pa je Aleš Hojs, notranji minister, dejal, da je proti temu, da se pristojnosti policije dajo na vojsko, ker je policija glede kadrov popolnoma dobro popolnjena in ne potrebuje vardistov," izpostavlja Gabrijelčič. Ministre iz SDS označuje kot kadre, ki znotraj stranke spadajo v zmerno strujo. "Janša je dal najbrž sprejemljive kandidate za ministrska mesta. Desničarje, ki bi jih lahko videli v katerikoli desni vladi v Evropi." Na ministrski ravni torej po njegovo ne moremo govoriti o orbanizaciji. Vprašanje pa je, ali bo tako tudi na sekretarski. "Obstaja pa nevarnost, da bodo na ravni sekretarjev in direktorjev direktoratov dobili zaposlitev ljudje, ki so v trdem ideološkem jedru SDS," svari Gabrijelčič.

​Kadrovski cunami v senci koronavirusa

Če Desus in SMC po njegovo ne bosta naredila koraka, ki bi stranki popolnoma spremenil, ne bo uspeha: "Predvsem SMC bi morala zamenjati ime in vse, kar se veže na Mira Cerarja. Brez tega jim grozi, da bodo izginili iz političnega spektra." Je pa bil Zdravko Počivalšek ključen, da je Janša dobil mandat za sestavo vlade. "SMC čaka neusmiljeno klanje na ravni javnega mnenja, ker ima stranka velike težave z volivci. Težko bodo pokazali, zakaj naj bi jim volivci spet zaupali."
Videli smo primer, prvi predlog, ki ga je, ko je bila koalicijska pogodba že podpisana, dala SDS v postopek. Gre za ponovno uvedbo naborništva, ki je po oceni Gabrijelčiča klavrno padla. "Videle so se razmere moči v koaliciji, ki bo trajala dve leti, verjetno pa malo manj, saj je pričakovati, da bodo po koncu predsedovanja Svetu EU v začetku leta 2022 začele tiktakati zadnje ure koalicije." Stranke se ne bodo odpovedale svojim interesom nasproti SDS, zato je pričakovati, da bolj kot bo šel mandat proti koncu, bolj bodo čutile potrebo, da se diferencirajo ene od druge in znotraj vlade tudi od SDS. "Na zakonskem področju bo zaradi tega težko spraviti zadeve skozi parlamentarno proceduro, zato pričakujem, da bo večji poudarek na kadrovanju tako v državnih kot paradržavnih strukturah," dodaja Gabrijelčič.
Maksuti napoveduje, da bo na koncu epidemije koronavirusa Janša razglasil zmago nad koronavirusom. "Če je kaj jasno, je jasno, da bo Janša na koncu procesa zunanje krize razglasil politično zmago nad koronavirusom. Zmaga nad koronavirusom bo prvi in verjetno glavni uspeh nove vlade. Če bo krizna situacija trajala še nekaj tednov ali celo mesecev, bo kadrovski cunami, ki bo vsekakor potekal v ozadju, potekal s precej manj pozornosti javnosti. Učinek zmage nad koronavirusom pa bo trajal do naslednje kampanje, ko bo zmaga nad koronavirusom glavni uspeh. To bo ključna točka, ki jo bodo promovirali kot lastni uspeh."

Če bi imeli zasebno zdravstvo, bi bili nemočni

Zdravstvo tudi brez koronavirusa bo po pričakovanjih ključna točka tudi tretjega Janševega mandata. Resor znova vodi že enkrat zaradi lobističnih pritiskov odstopljeni Tomaž Gantar iz Desusa. Tokrat zatrjuje, da bo kos pritiskom. "Vlada bo vsekakor poskusila zreducirati odtekanje javnega denarja v zdravstvu. Tukaj lahko naredijo nekaj pozitivnih korakov: da zajezijo te tokove ali pa speljejo tokove na mlin svojih ljudi. Ključna faza bo dodatna liberalizacija, kar pomeni, da bodo verjetno šli v delno privatizacijo javnega sektorja. Vse skupaj se bo opravičevalo kot strukturne reforme, ki peljejo k večji učinkovitosti," napoveduje Maksuti. Razkroj javnega zdravstva se bo začel, če ZZZS odvzamejo dominantno vlogo in v sistem pripustijo zasebne akterje.
"Upam, da bo ta epidemija, ki je strašna stvar, služila vsaj temu, da bodo tisti, ki danes hočejo privatizirati zdravstvo, razumeli, kako nemočno bi bilo, če bi bilo ta hip privatno in bi ga sestavljala množica zasebnih zdravnikov brez možnosti koordiniranja delovanja, brez možnosti, da si delijo delo in da organizirano pristopijo k epidemiji," pa opozarja dr. Dušan Keber, bivši zdravstveni minister. V nadaljevanju potegne vzporednico z ZDA: "Slabe izkušnje prihajajo iz ZDA, ki imajo absolutno podcenjeno razsežnost epidemije in še dolgo ne bodo vedeli, koliko ljudi umira zaradi epidemije. Slovenija ima ta hip sistem, čeprav ga lahko kritiziramo, ali dela dovolj dobro ali ne, ki je sposoben takoj odgovoriti na epidemijo."
Spopadanje z epidemijo je po Kebrovo del javnega zdravstva in pripada primarnemu zdravstvenemu varstvu: "Če bi primarno zdravstveno varstvo ta hip sestavljalo 2000 koncesionarjev, ki vsak v svoji hiši obravnava svoje paciente, bi bilo silno težko organizirati spopad z epidemijo. Zasebniki ne delajo načrtov, kako se bodo spopadli z epidemijo, čakajo, da bo to storila država." Ni pa po njegovo mogoče napovedati, ali bo nova vlada situacijo bolje obvladovala kot stara: "Ta hip je pomembno, da čisto vsi usklajeno in z dobro voljo sodelujejo pri odpravljanju tega problema."