Lokalni hram "tistih boljših časov" je posvečen strasti, ljubezni in zanosu iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil Zagreb ena od svetovnih prestolnic glasbe. Takrat najbolj uveljavljene glasbene revije, kot sta bili britanski Melody Maker in New Musical Express, so poročale o urbanem gibanju, ki je, poleg Zagreba, svoja največja žarišča imelo v Beogradu, Ljubljani, na Reki, v Sarajevu in Novem Sadu.
Muzej novega vala ponuja multimedijski prerez naprednih idej takratne mladine, artikuliranih skozi široki spekter umetniškega izraza: glasbeno in dokumentarno fotografijo, novinarstvo, modno in likovno oblikovanje, glasbeno in medijsko založništvo, glasbeno, video in filmsko produkcijo.
Jugoslovanski novi val
Glasbeno umetniško obdobje s preloma sedemdesetih v osemdeseta leta 20. stoletja pogosto velja za enega prvih nakazovalcev razpada Jugoslavije in po mnenju raziskovalcev izkazuje prve znake močne želje po izgradnji civilne družbe. Novi val je v kratkem obdobju presegel svoje glasbene meje in postal kulturno umetniško družbeno gibanje, skorajda renesančno prebujanje mladih umetnikov, a tudi družbene zavesti, ki bo pozneje pripeljala do še večjega števila novih umetniških zvrsti. Novi val tako ni bil samo glasbeno obdobje, vendar tudi posebno stanje duha odpora, artikulacija nove avantgarde državljanske zavesti, ki je močno vplivala na odraščanje več generacij na območju nekdanje Jugoslavije.
Progresivno kulturno gibanje mestne mladine je temeljilo na takratnih sodobnih tendencah, pod vplivom ameriškega in britanskega novega vala. Njegov izraz je bil enak – odpor in upor do prevladujoče ideologije, ki pa ni bila enaka na Zahodu in v Jugoslaviji. Gradniki novega vala so bila večja mesta Jugoslavije, države, ki se je vse bolj odpirala zahodnim vplivom, punku in svobodnejši kritiki oblasti. Vendar iz tega nikakor ne sledi, da je bilo to "provokativno obnašanje" mladih kakor koli militantno ali da je pozivalo k razpadu države.
Mladi pankerji in novovalovski uporniki so poudarjali osebno identiteto v nasprotju s kolektivno identiteto, ki je bila družbeno sprejeta
Mladi pankerji in novovalovski uporniki so poudarjali osebno identiteto v nasprotju s kolektivno identiteto, ki je bila družbeno sprejeta. Takratne družbene okoliščine so prispevale k oblikovanju urbanih subkultur, ki so temeljile na individualizmu, svobodi govora in nekonvencionalnosti. Nova generacija je opevala individualnost kot nasprotje zaželenemu kolektivnemu duhu in populizmu ter temu primerno ustvarjala zametke nove identitete. Med najbolj odmevnimi novovalovskimi zasedbami v Jugoslaviji se najpogosteje omenjajo ljubljanski Pankrti in zagrebški Haustor, Azra in Prljavo kazalište, pozneje Film. V Srbiji so jim sledili Pekinška patka, Šarlo Akrobata, Električni orgazam in Idoli.
Čeprav je bil jugoslovanski novi val s sociološkega vidika subverziven, je bil njegov primarni cilj vedno glasba, ne politika. Glasbeniki so sodelovali v duhu tako imenovanega bratstva in enotnosti (v pravem pomenu besede, ne po političnem nareku), udeleževali so se koncertov in festivalov v vseh republikah, ne samo v lastni. Novodobno skupnostno družbeno vzdušje pa je glasbenikom služilo kot navdih za izvirno izražanje svojega pogleda na dominantno kulturo.
Novovalovske skupine so bile sprva pod močnim vplivom punka izrazito angažirane, eksplicitne in družbeno kritične, a so se kljub temu izognile težavam z režimom. Država je sicer ustanovila Komisijo za šund, ki je večino njihovih pesmi označila s to nalepko, vendar razen višjega davka ni imela direktnih sankcij zoper avtorje in njihove pesmi.
Čeprav je novi val v Jugoslaviji začel usihati sredi osemdesetih let, je bil njegov vpliv na takratno rock glasbo in umetniško sceno skupne države presenetljivo močan. Nekatere skupine, kot so Azra in Prljavo kazalište, se v nadaljevanju obrnejo k čistemu rock zvoku. Pojavljajo se nove glasbene zvrsti, trendi in subkulture, kot so nova romantika, post punk, darkwave in art rock, ki sčasoma popolnoma izpodrinejo novi val z glasbene scene. Kot zanimivost omenimo, da se je v Bosni in Hercegovini, v Sarajevu, razvila posebna različica novega vala, mladinsko urbano gibanje novi primitivizem, ki je združeval družbeno angažiranost novega vala s specifično hudomušnostjo, satiro in humorjem.
Muzej novega vala, Zagreb
Ustanovitelj zagrebškega Muzeja novega vala, Aleksandar Črček, sicer ni novovalovski prvoborec, saj je malenkost mlajši od protagonistov gibanja, je pa zagrebško in jugoslovansko sceno intenzivno doživljal in konzumiral. Iz njegovega dolgoletnega navdušenja in s pomočjo glasbenikov, ki so nastajajočemu Muzeju donirali artefakte iz zasebnih zbirk in arhivov, je nastal poklon obdobju, ki je zaznamovalo ne samo njegovo, temveč še naslednje generacije.
V muzeju, ki bo v prihodnosti še razširjal svoje kapacitete, so z rekonstrukcijo fragmentov tistega časa združene vse kulturološke dimenzije novega vala. Zasnovan je kot multimedijsko opremljen prostor, ki gibanje predstavlja na več umetniških ravneh. Razstavljeni objekti, umetnine in artefakti omogočajo poslušanje glasbe, ogled projekcij video materialov, fotografij, mode in doživljanje življenjskega sloga tistega obdobja. Spominjajo se popularnih zagrebških klubskih in gostinskih objektov, kot so Kulušić, Lapidarij, Jabuka, Kavkaz, Zvečka, SKC, Dom omladine in drugi, ter mladinskih medijev – Polet, Studentski list, Radio 101. Ravno slednji so igrali ključno vlogo pri hitrem širjenju gibanja med mestno mladino kot oblikovalci in promotorji javnega mladinskega mnenja.
Poklonijo se tudi številnim posameznikom, od oblikovalcev, kot so Igor Kordej, Nino Kunc in Mirko Ilić, do modnih oblikovalcev, kot je Matija Vujica, ki so s svojim ustvarjalnim nemirom zaznamovali to obdobje in močno nadgradili glasbeno sceno.
Na dvorišču muzeja je avtomobil znamke Zastava 101, ki je enak model kot tisti, ki je bil večkrat parkiran pred zagrebškim kultnim lokalom Zvečka. Ker je bil lokal zelo majhen, so se gostje največkrat družili zunaj na ulici, streha avtomobila pa jim je služila kot odlagališče za pijačo in pepelnike. Pogosto se je zgodilo, da je lastnik v naglici skočil v avto in oddrvel, ne da bi se zavedal, da je s sabo na strehi odpeljal kozarce in cigarete.
Posebne muzejske zanimivosti so kombinezon Darka Rundeka, v katerem je pogosto nastopal, klobuk Davorina Bogovića iz videospota za pesem Crno-bijeli svijet, jakna Davorja Gobca … Ne manjkajo pa niti osebni predmeti Jurice Pađena, Jure Stublića in Johnyja Štulića. Kar zadeva glasbo, poleg uveljavljenih glasbenih institucij, kot so Azra, Prljavo kazalište, Film in Haustor, so zastopane tudi manj odmevne zasedbe, kot so La Fortunjeros, SexA, Cul-de-Sac, Trobecove krušne peći, Klinska pomora, SexA, Pingvinovo potpalublje in drugi. Nepogrešljiv del muzeja je posvečen novinarskim legendam ter takrat cenjenim glasbenim in likovnim kritikom, na primer Darku Glavanu in Draženu Vrdoljaku.
Muzej novega vala kot živi rock klub
Muzej novega vala se ne opredeljuje kot klasičen muzejski prostor, je kredibilen, avtentičen in oblikovalsko zasnovan v duhu punka in novega vala, z "muzejskimi" sanitarijami vred, kjer je zaželeno pustiti svoj odtis, čemur se obiskovalci le stežka uprejo. Zato je pravzaprav videti kot majhen rock klub, ki je od ustanovitve zaživel tudi v skupnostnem sosedskem duhu. Na dvorišču namreč redno gosti bolšje sejme vinilk, manjše koncerte in projekcije filmov.
Posebne muzejske zanimivosti so kombinezon Darka Rundeka, v katerem je pogosto nastopal, klobuk Davorina Bogovića iz videospota za pesem Crno-bijeli svijet, jakna Davorja Gobca …
Nostalgija je vedno najmočnejša marketinška valuta sodobnega trenutka, Muzej novega vala kot prostor za obujanje spominov, srečevanje in navdih pa priča o mitološkem statusu časa, ki ga nekdanja jugoslovanska mladina povezuje z odraščanjem in oblikovanjem glasbenih interesov. Na zemljevidu mesta Zagreb ta muzej torej ni le spomenik glasbeni in umetniški kulturi, opredeljeni v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ampak tudi konkretno materializiran prerez še vedno vplivne in relevantne scene. Obiskovalcem za vrednost nekaj evrske vstopnine ponuja realistične izkušnje povprečnih ljudi s konca prejšnjega stoletja brez občutka vzvišenega elitizma, povezanega s klasičnimi muzejskimi ali razstavnimi prostori. Skupaj s toplim gostoljubjem ter avtentičnimi in neprecenljivimi neizčrpnimi pripovedovalsko anekdotičnimi izkušnjami muzejskega ustanovitelja.
Na koncu je potrebno poudariti, da ima mladinsko kulturniško uporniško gibanje novi val prvič od svojega nastanka institucionalno podporo, ki potrjuje njegovo nadnacionalno kulturno vrednost – Muzej novega vala podirata Oddelek za kulturo mesta Zagreb in Turistična skupnost mesta Zagreb.
