Zmaga brezvizionarskih proevropskih sil statusa quo

Največji evropski politični ritual, drugi največji na svetu takoj za indijskim, volitve v Evropski parlament, ni bil prelomen, kot je bilo samoprerokujoče slišati iz ust večine proevropsko usmerjenih politikov ali komentatorjev. Proevropske sile, sile konsenza, da je treba vzdrževati politični status quo na stari celini, so pobrale dobri dve tretjini vseh glasov. Proevropske stranke so zmagale v triindvajsetih državah članicah zveze od osemindvajsetih.
Res je, da je bila zlomljena večdesetletna večina desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) in socialistov (S&D), ki poslej skupaj obvladujejo le še 332 sedežev v Evropskem parlamentu od skupno 751. Vsaka od obeh sil povojnega centrističnega konsenza v Evropi je izgubila več kot 30 sedežev. A ta izpad je v bistvu "noter prinesla" najbolj centristična in (neo)liberalna evropska sila, družina liberalcev ALDE. Vse omenjene sile evropskega političnega mainstreama štejejo 441 poslancev, kar predstavlja precej udobno večino.
Da bi bil proevropski vtis še nekoliko boljši, pa se jim v koaliciji utegnejo pridružiti še Evropski zeleni, ki so za mnoge analitike kar hit letošnjih volitev, saj celo govorijo o zelenem valu v Evropi. Izboljšanje njihovega rezultata z 52 sedežev na 69 tega okoljskega optimizma bržkone ne podpira. Okoljske ali zelene renesanse na podlagi tega v Evropi ne gre pričakovati, saj se bodo Evropski zeleni priključili političnim silam statusa quo, ki so v bistvu ujetnice korporativnih interesov predvsem avtomobilske in energetske industrije, ki še ni preklopila na okoljske standarde, ki jih vsaj intimno, če že ne politično, zahteva večina Evropejcev.