Neuradno smo izvedeli, da v SMC spet razmišljajo o preimenovanju stranke. Ne samo to, celo o prenovi. Da bi pridobili zanesljive informacije, smo se po odgovore odpravili kar na sedež stranke. V Beethovnovi ulici 2 smo pozvonili prvič. Nič. Drugič. Nič. No, v tretje nam je vendarle uspelo. Na drugi strani vrat smo zaslišali drsanje copat. "Kdo je?" je mukotrpno čakanje presekal mil glas, a nekoliko hreščav. Novinarska ekipa Totega lista, smo profesionalno odgovorili. "Kaj bi radi? Skoraj nikogar ni tu," nas je tihi glas nemudoma prekinil. "Preverjamo informacijo, ali se bo stranka SMC preimenovala, prenovila, pa še za službe se zanimamo," smo samozavestno nadaljevali. Spet je nastopila nekajminutna tišina. Člani naše ekipe so si izmenjali nekaj pogledov, fotoreporter je skomignil z rameni.
"Kaj vas že zanima? Preimenovanje? Bo, verjetno. Razmišljam o ZSMS, a fantoma to ni všeč," je dejal Zdravko. "ZSMS?" nas je presenetilo. "Ja, kaj pa naj bo? Zdravko, Sebastjan, Miloš, Slovenija," je pojasnil. "Zdravc, ne moremo biti ZSMS, to je blagovna znamka od LDS," se je vmešal Sebastjan. "Ja, če pa LDS ni več. Naša usoda ..." je z žalostnim glasom dejal Zdravko. "No, Zdravko, kaj smo rekli? Da bomo skupaj stranko dvignili, zato si me vendar najel. Da mrtvo kobilo spravim na noge," je ponosno dejal Miloš. "Tako je, Zdravko, pogumno moramo gledati naprej. Prepričan sem, da se bo podpora že naslednji mesec z 0,3 odstotka dvignila na 0,6. Osebno bom poskrbel za to," je prepričljivo razlagal Sebastjan. In dodal: "Le komuniste in medije moraš tako zmerjati kot Janez! Na računu imamo dovolj denarja."
Ravno sem zaposlil Miloševega sina. Tak fejst pob je kot ata
"Kot vidite, smo sredi preimenovanja in dvigovanja stranke. Kaj ste rekli, da vas še zanima?" nas je vprašujoče pogledal predsednik ZSMS oziroma SMC. "Zaposlovanje," smo nemudoma odgovorili. "Za bralce Totega lista bi radi pripravili seznam vseh festivalov, koncertov in ostalih glasbenih dogodkov, ki se jih boste letos udeležili. Znano je, da se na njih dogovarjate za službe na vašem ministrstvu. Veliko zanimanja za srečanje z vami je." Zdravku se je razjasnil obraz: "Res? Zanimajo se zame? Za stranko? Kako lepo. Še je upanje. Samo trenutek, da pogledam v koledar ... Ja, zdaj 29. julija bom na enem festivalu v Tolminu. Koliko mojih oboževalcev pride?" Pojasnili smo mu, da iščejo službe. "Službe? Zakaj pa? Ta vlada je vendar poskrbela za najnižjo brezposelnost v zgodovini! Zakaj bi kdo želel službo? Aja, pri meni, v kabinetu? Nimam več prostora. Ravno sem zaposlil Miloševega sina. A ne, Miloš? Fajn dečko, spoznala sva se na MetalDays leta 2019. Pa sem ga poklical, take rabimo. Tak fejst pob je kot ata. Pa rad pomaga. Tako kot ata ... Aja, čakajte, vi mislite, da ... Ne, ne, ne bom vam dal seznama dogodkov, ki jih bom obiskal. Žal, povejte bralcem, da to ne gre tako."
Zahvalili smo se in se poslovili, ko se je sesedel na zložljivo posteljo in nadaljeval: "Ostanite še malo. Prosim. Že več tednov nisem govoril z nikomer izven stranke, ministrstva in teh dveh tukaj. Boste kavico, koj jo skuham?" Še enkrat smo se prijazno zahvalili, ker je vse skupaj postajalo mučno, pa še Zdravko se nam je zasmilil. Ko je zaprl vrata, sta se slišala le še drsanje copat in njegove mrmranje: "Prijetni ljudje ..."