Z današnjim dnem se tudi Toti list aktivno vključuje v volilno kampanjo pred tokratnimi državnozborskimi volitvami. Za člane uredništva in avtorje naših prispevkov sicer ne boste mogli glasovati 24. aprila, kot to velja za sodelavce partnerskih medijev, med katerimi zagotovo izstopata Nova24TV in Demokracija, za kar se vam iskreno opravičujemo, boste pa lahko do volilne nedelje spremljali naše ekskluzivne javnomnenjske raziskave. Gre za javnomnenjski raziskovalni projekt, kakršnega slovenski in celo evropski medijski prostor že od časov železne zavese ni imel priložnosti spremljati. Telefonsko raziskavo smo tokrat opravili med 7. in 11. februarjem 2022 in z računalniškega seznama 20.666 naključno izbranih telefonskih naročnikov, zlasti volivcev skrajne levice, vprašali (po metodi na priklic), kdo je trenutno zanje največji komunist v slovenski politiki. Poleg tega smo anketirance zaprosili, da pojasnijo svojo odločitev oziroma navedejo vsaj en razlog, s katerim so jih izbranci prepričali, kar smo statistično ustrezno tudi popisali v objavljeni raziskavi. Pa še opozorilo: ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnika ankete, torej Totega lista. Po izteku dvanajstih ur od prve objave v naročnikovih edicijah pridobitev dovoljenja ni več potrebna. Te omejitve ne veljajo za Novo24TV, Demokracijo, Siol in Planet TV.
1. Anton Olaj
Brez dvoma največji komunist v sodobni Sloveniji. Je prvi generalni direktor policije, ki se je v najboljši socialistični maniri samostojno preoblikoval v načelnika slovenske milice, hkrati pa je policijo vrnil na stara pota ljudske milice, ki je bila varuh in podaljšek vladajoče partije. Taka socialistična preobrazba policije od leta 1991 naprej ni uspela nobenemu generalnemu direktorju policije niti pod levimi vladami. Hkrati se je prostovoljno odrekel svoji avtonomiji in se popolnoma podredil navodilom republiškega sekretarja za notranje zadeve (nekoč ministra) Aleša Hojsa, kar je za zvestega člana zveze komunistov logičen, pričakovan in pohvalen korak. Po mnenju anketirancev bi moral zato prejeti red junaka socialističnega dela.
2. Janez Janša
Čeprav še ne dosega prvega komunista v državi Olaja, je predsednik Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije (nekoč Vlade RS) Slovenijo vrnil tja, kjer je nekoč že bila. V socializmu je partija nadzirala (državne) gospodarske družbe, medije, regulatorne agencije, šolstvo in druge družbene (pod)sisteme ali pa si jih je vsaj poskušala podrediti. Vse to je izvedel ali še izvaja, kar je logično nadaljevanje izkušenj, ki jih je pridobil kot član ZSMS, ZKS ter drugih komunističnih in socialističnih organizacij ter s poti v Jajce, kjer je častil lik in delo Josipa Broza – Tita. Kako velik vzornik mu je pokojni maršal, kaže tudi s ponavljanjem in izvajanjem njegovega znamenitega stavka "Ne priznajem ovaj sud.".
3. Aleš Hojs
Vsaka prava partija je imela svojega robustneža in človeka, ki je bil prvi v vrsti zadolžen za širjenje strankarske (kontra)propagande, inštaliranega na pomembnem represivnem mestu. Široke ljudske množice, delovni ljudje in občani bi se ga morali prvenstveno bati. Čeprav te vloge še ne obvlada v popolnosti, se približuje liku in delu Aleksandra Rankovića. Vlogo neustrašnega in neizprosnega bojevnika za socializem je izgubil na protestih v Ljubljani, ko so ga morale varovati specialne enote ljudske milice, kljub temu pa deluje v duhu revolucije. Prejeti bi moral red zaslug za ljudstvo.
4. Uroš Urbanija
Vsaka spodobna komunistična partija ima svojega mojstra za cenzuro in nadzor nad mediji. Urbanija je to svojo vlogo izpopolnil do te mere, da analizira in secira delo medijev, ki so kritični do vodilne vloge partije v družbi, hkrati pa medijem daje navodila, kako in kaj naj pišejo. Še več, znova je uvedel znano tovariško kritiko novinarjev, ki ne pišejo v skladu z navodili in pričakovanji komisije za tisk pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije, SZDL (nekoč Ukom). Hkrati skrbi za redno koordinacijo s partijskimi uredništvi, kot so Komunist (nekoč Demokracija), Delavska enotnost (nekoč Siol in Požareport), Yutel (nekoč Nova24TV in Planet TV), in drugimi glasili.
5. Matej Tonin
Da je pristal komaj na petem mestu, ni naključje. Preobrazba Slovenske vojske v Slovensko ljudsko armado mu ni uspela v takšni meri, kot je Olaju in Hojsu preobrazba policije v milico, mu pa ne gre odrekati želje, da se obrambnemu sektorju in armadi zagotovi takšen status kot v SFRJ. Najprej orožje in tehnika, nato druge potrebe države. Del ugleda si je sicer zapravil z metanjem bomb in sedenjem na tanku, česar si Veljko Kadijević nikoli ne bi dovolil. On je vojsko opazoval s tribun in vojaške vaje z daljnogledom. Čeprav se bo zaradi mladosti moral še veliko naučiti, je na dobri poti, da še naprej zaseda položaj republiškega sekretarja za ljudsko obrambo.
6. Zdravko Počivalšek
Seveda se boste vprašali, kako se je uvrstil na lestvico top slovenskih komunistov, a je odgovor precej enostaven. Tako kot smo poznali "majske hrošče" (posameznike, ki so v partizansko vojsko vstopali maja 1945), tako je Zdravko v partijo vstopil ne kot goreč komunist, pač pa kot komunist, ki mu članstvo prinaša določene koristi. Zaradi tega je zasedel komaj šesto mesto. Gre za pripadnika partije, ki je prijavnico v KPS/ZKS izpolnil le zato, da bi dobil kakšno pomembno funkcijo ali da bi obvladoval kakšen pomemben gospodarski konglomerat. Ne glede na to pa ga po vseh kriterijih vprašani uvrščajo med pomembnejše slovenske komuniste.
