Ginko na Slomškovem trgu jeseni Foto: Borut Ambrožič
Dvokrpi ginko je drevesna vrsta, ki jo botaniki pogosto naslavljajo tudi kot živi fosil, saj najdbe potrjujejo njen obstoj že od triasa. V Evropo ga je leta 1712 iz Japonske prinesel nemški zdravnik in botanik Engelbert Kaempfer. Dobro prenaša nizke temperature, tudi do -25 °C, prav tako pa tudi visoke. Najbolje uspeva na sončnih legah. Zaradi njegovih posebnosti je Hortikulturno društvo Maribor drevo ginko uvrstilo med izjemna drevesa v mestnih parkih Maribora.
Priljubljeno parkovno drevo
Ginko je dvodomna rastlina, kar pomeni, da lahko zraste kot moško in žensko drevo. Doseže tudi več kot 30 metrov višine in zavidljiv premer, odvisno od starosti drevesa. Mladi listi so zeleni, pahljačaste oblike, jeseni v zelo kratkem času porumenijo in obdržijo to barvo, vse dokler ne odpadejo. Razmnožujemo ga lahko s semeni, lahko pa ga vzgojimo tudi s potaknjenci ali cepljenjem. Zaradi njegove odpornosti proti žuželkam, bakterijskim in virusnim okužbam ter onesnaženemu zraku je zelo priljubljeno parkovno drevo. V nekem obdobju so na Kitajskem liste ginka uporabljali kot plačilno sredstvo. Ohranil se je predvsem po zaslugi budističnih duhovnikov, ki so ginko kot sveto drevo gojili v okviru svojih templjev.
Popečeni in nasoljeni oreščki ginka
Za pripravo tega preprostega prigrizka potrebujemo poljubno količino oluščenih semen ginka in sol. Pred uporabo je treba zunanjo lupino semena postrgati in umiti. Nato izluščimo jedrca iz trde lupine. Pri tem uporabimo zaščitne gumijaste rokavice. Očiščena stresemo v pekač, posolimo in pečemo v pečici tri do pet minut. Tako pripravljena so lahko dodatek h kateri od solatnih variant. Na Japonskem jih dodajajo tudi različnim jedem iz riža. Priporoča se omejeno uživanje, v manjših količinah.
Za zdravilne namene liste nabiramo konec septembra ali oktobra, tik preden se obarvajo rumeno, saj imajo takrat največ zdravilnih sestavin. Na Daljnem vzhodu seme ginka velja za živilo, ki je sestavni del različnih receptov. Plodovi ginka se razvijejo le na ženskih rastlinah, mesnati plodovi so rumene ali oranžne barve in vsebujejo masleno kislino, ki pri razkrajanju sprošča neznosen smrad, ki mnoge spominja na žarko maslo, smrdeče sire ali kaj podobnega. Maslena kislina lahko povzroči hude alergične reakcije na koži, zato sta pri nabiranju ali odstranjevanju zapovedani pazljivost in uporaba zaščitnih rokavic. Oreščki ginka imajo sladek in blag okus in v kitajski kuhinji veljajo za poslastico. Dodajajo jih juham, enolončnicam, nadevom in sladicam.
Za zdravljenje vrtoglavice, šumenja ...
Na Kitajskem so ginko za zdravilne namene uporabljali že pred 5000 leti. Z raziskavami so v njem odkrili več kot 40 aktivnih učinkovin. Sodobno zdravljenje z ginkom pa se je začelo v Nemčiji, z uporabo izvlečka iz ginkovih listov. Uporablja se za zdravljenje upadanja spominskih sposobnosti, motenj prekrvitve okončin, vrtoglavice in šumenja v ušesih. Številne raziskave potrjujejo, da uporaba spodbuja prekrvitev možganov, izboljšuje spomin, zavira napredovanje Alzheimerjeve bolezni ter pomaga pri zdravljenju srčnih in očesnih bolezni.
Uporablja se tudi za lajšanje težav pri astmi, pri zdravljenju kašlja, ob visokem krvnem tlaku, boleznih srca, pri motnjah arterijske prekrvitve, proti depresiji, pri moških tudi ob težavah s potenco ter pri ženskah za blaženje predmenstrualnega sindroma, proti vročinskim izpuščajem itd. Po slovenski odredbi o razvrstitvi zdravilnih rastlin (Uradni list RS, št. 1/99 in 133/03) spada ginko v kategorijo Z oziroma med zdravilne rastline, ki so namenjene za preprečevanje in zdravljenje bolezni in bolezenskih stanj.
List ginka nekatere spominja na stopala race. Foto: Borut Ambrožič
Za pripravo ginkovega čaja potrebujemo posušene liste ginka. Nabiramo samo zelene, zdrave liste, lahko jih sušimo na sobni temperaturi, tako da jih razporedimo na ravni površini, na papirnati podlagi, lahko pa si pomagamo s pripomočki za sušenje. Žličko posušenih listov ginka prelijemo z dvema decilitroma vrele vode. Pustimo stati deset minut, nato liste ginka odstranimo in pijemo ohlajen čaj, do dve skodelici na dan. Pomaga proti depresiji in nihanju razpoloženja, ni pa primeren za nosečnice.
Uporaba zdravilnih zelišč lahko sproži morebitne stranske učinke, ali zaradi interakcije z drugimi zelišči, prehranskimi dopolnili ali z zdravili. Zato je pred uporabo zmeraj priporočljiv posvet s strokovnjakom ali zdravnikom.
