Pri obrambi telesa pred okužbami s patogenimi mikroorganizmi ima najpomembnejšo vlogo človekov imunski sistem. Toda njegova aktivnost z leti počasi upada, odziv imunskega sistema postane počasnejši, oslabi ali pa se odziva nepravilno, razlaga Aleš Nartnik, mag. farm., iz podjetja Lekarne Maribor. "Človek postane bolj dovzeten za okužbe, bolezni se pojavljajo pogosteje, trajajo dlje in v hujši obliki, rane se ne zacelijo kot pri mlajših zdravih ljudeh, zaradi neprimernega imunskega odziva se lahko razvijejo avtoimunske bolezni." Kako torej skrbeti za imunski sistem v starosti, da bo čim dlje uspešno kljuboval boleznim?
Ne na pamet, vprašajte strokovnjaka
Kronični bolniki morajo biti pozorni na vsako najmanjšo malenkost, ki vpliva na njihovo osnovno bolezen, opozarja Aleš Nartnik. "Diabetiki morajo denimo biti previdni že pri prehrani, saj uživanje sadja v želji po zaužitih vitaminih lahko vodi v neurejenost sladkorne bolezni. Tudi pri nakupu vitaminskih pripravkov je treba preveriti sestavo, da ne vsebujejo sladkorja." Pri izbiri primernega pripravka za dvig odpornosti morajo biti pozorni tudi pacienti, katerih kronične bolezni vplivajo na njihov imunski sistem (rak, presaditve organov, aids). "Posameznik naj se ob negotovosti obrne na pomoč v najbližjo lekarno, kjer mu bomo strokovnjaki skozi pogovor znali najbolje svetovati glede na njegove želje in zdravstveno stanje," svetuje sogovornik.
Prehrana, spanje, telesna dejavnost
Poleg starosti na delovanje posameznikovega imunskega sistema vpliva njegov življenjski slog, poudarja Aleš Nartnik. Pomembna je zdrava in raznovrstna prehrana z veliko hranili, vitamini in minerali, ki jih zagotavljata sveža in lokalno pridelana sadje in zelenjava. Uravnotežene obroke naj v čim večjem deležu sestavljajo nepredelana živila, ki vsebujejo ogljikove hidrate (na primer žitarice), beljakovine (meso, določena zelenjava) in maščobe (meso, mleko, jajca). Zadostna količina tekočine, najboljše vode ali nesladkanega čaja, hidrira telesne sluznice, ki tako lažje izločijo patogene organizme in preprečijo njihovo naselitev v organizmu. Kakovosten spanec naj traja vsaj šest do osem ur, kajti neprespani smo veliko bolj dovzetni za okužbe. "Redna telesna dejavnost dokazano stimulira imunski sistem, zato se vsaj trikrat tedensko priporoča 30-minutno gibanje na svežem zraku," dodaja sogovornik.
Nujno je tudi redno in temeljito umivanje rok, s katerim patogene mikroorganizme enostavno odstranimo s kože in preprečimo možnost okužbe. "Kajenje in pitje večjih količin alkohola pa oslabita imunski sistem," opozarja Nartnik.
Pri kronični bolezni smiselni dodatni vitamini in minerali
Imunski sistem starejših slabijo kronične bolezni, denimo povišan krvni sladkor pri diabetiku ali povišan krvni tlak. "S starostjo raste število pridruženih bolezni in posledično število zdravil, ki jih taka oseba mora jemati. Vsaka kronična bolezen obremeni in izčrpava telo. Ko se človek okuži in zboli, se aktivira imunski sistem in telo začne proizvajati na milijarde imunskih celic. Zdrav človek v telesu skladišči zaloge hranil, kot so beljakovine, vitamini in minerali. Te snovi so potrebne za normalen imunski odgovor. Kronični bolnik teh zalog praktično nima ali so zelo okrnjene. Bolezen se zato vleče, poteka v hujši obliki in človeka fizično in psihično povsem izčrpa," razlaga Aleš Nartnik. Pri teh bolnikih je potrebno primerno zdravljenje osnovne bolezni, saj ima urejen status bolezni bistveno boljši učinek na imunski sistem kot neurejena ali nezdravljena bolezen.
Brez zadostnih količin vitaminov, mineralov in beljakovin v telesu se imunski sistem ne more enakovredno kosati niti z najbolj blago okužbo
Kroničnim bolnikom poleg zdrave in uravnotežene prehrane strokovnjaki priporočajo uživanje vitaminskih in mineralnih pripravkov. "Uporaba vitaminov za krepitev odpornosti je splošno znana, v preteklosti je bil najbolj izpostavljen vitamin C kot preventiva in tudi za okrevanje pri prehladnih obolenjih. V zadnjem času je veliko prahu dvignil vitamin D z vsestransko vlogo v delovanju imunskega sistema. Raziskave so pokazale, da je s hrano zelo težko dobiti zadostne količine vitamina D. Čeprav ga lahko organizem proizvaja sam, ker pod vplivom sončnih žarkov nastaja v koži, ima koža starejših slabšo sposobnost proizvajanja vitamina D. Prav tako se starejši več zadržujejo v zaprtih prostorih in s tem onemogočijo tvorbo vitamina D. V poletnih mesecih si sicer ustvarimo določene zaloge tega vitamina, a te začnejo hitro kopneti, ko pride jesen, in še hitreje, ko pritisne zimski mraz in se že tako majhni količini sončnih žarkov izpostavimo zaviti v bunde, kape, šale in rokavice," razlaga Aleš Nartnik. Med minerali imata najpomembnejšo vlogo pri normalnem delovanju imunskega sistema cink in selen.
Ameriški slamnik in beta-glukani
Za dvig odpornosti se uporabljajo tudi druge učinkovine, najbolj pogosto se priporočajo pripravki iz ameriškega slamnika. Spodbujevalno učinkuje na imunski sistem in se lahko uporablja za preprečevanje in tudi za zdravljenje prehlada, ko se pokažejo prvi simptomi. "Zdravila, ki vsebujejo ameriški slamnik, je za najboljši učinek smiselno uporabljati v intervalih," pojasnjuje sogovornik. Po dveh tednih jemanja se priporoča nekajtedenska prekinitev. Podoben mehanizem delovanja imajo tudi pripravki, ki vsebujejo beta-glukane, le da se lahko uporabljajo tudi dlje časa, na primer vso zimo. "Vsak posameznik bi vsekakor moral najprej poskrbeti za svoj vitaminski in mineralni status, šele nato je smiselno posegati po pripravkih, ki spodbujajo imunski sistem. Brez zadostnih količin vitaminov, mineralov in beljakovin v telesu se imunski sistem ne more enakovredno kosati niti z najbolj blago okužbo. To še toliko bolj velja za starejšo populacijo, za katero je znano, da ima večje težave s spancem, z gibanjem, ustrezno prehranjenostjo in večjim številom kroničnih bolezni," opozarja Aleš Nartnik.
