Kanadski raziskovalci so v okviru svoje študije, objavljene v reviji Diabetes Care, preučili podatke o več kot milijonu mladih ljudi, rojenih v Quebecu. Izkazalo se je, da je obstajala pri mladostnikih, ki so imeli diabetes, večja verjetnost, da so zdravniki pri njih ugotovili tudi katero od motenj razpoloženja, denimo depresijo. Hkrati je pri njih obstajala večja verjetnost, da so jih sprejeli v bolnišnico zaradi poskusa samomora.
Najstniki in mladi odrasli z diabetesom, stari od 15 do 25 let, so v primerjavi s svojimi vrstniki brez diabetesa izpostavljeni za 325 odstotkov večjemu tveganju, da bodo poskusili narediti samomor, in za 133 odstotkov večjemu tveganju, da se pri njih pojavijo motnje razpoloženja, pravi dr. Marie-Eve Robinson, pediatrična endokrinologinja s Pediatrične klinike v vzhodnem Ontariu v Ottawi, ki je vodila študijo.
"Ob vseh izzivih, povezanih z adolescenco, se morajo mladi odrasli z diabetesom pri prehodu na zdravstveno oskrbo, primerno za odrasle, prilagoditi novemu zdravniku in zdravstveni ustanovi," poudarja Robinsonova. Mladi pediatre običajno dojemajo kot bolj osredotočene na družino in manj uradniške v primerjavi z zdravniki za odrasle, zaradi česar utegne biti včasih ta prehod po besedah Robinsonove zanje težji.
Diabetes tipa 1, znan tudi kot juvenilni diabetes, se razvije, če trebušna slinavka proizvaja premalo inzulina ali nič; bolezen običajno nastopi v otroštvu ali adolescenci. Diabetes tipa 2, bolj pogosta oblika sladkorne bolezni, je povezan s staranjem in odvečno telesno težo, razvije pa se, ko postane telo manj odzivno na inzulin. "Mladi ljudje z diabetesom tipa 1 morajo prevzeti popolno odgovornost za obvladovanje svoje bolezni. Med drugim si morajo večkrat na dan vbrizgavati inzulin, spremljati svoje ravni glukoze ter posvečati veliko pozornost svoji prehrani in telesni aktivnosti. To je lahko zelo obremenjujoče, vendar so v otroštvu in adolescenci pri tem deležni velike podpore pediatrov," pojasnjuje Robinsonova.
Da bi ocenili negativne posledice tega bremena na duševno zdravje, so raziskovalci preučili podatke o ljudeh, ki so se med aprilom 1982 in decembrom 1998 rodili v Quebecu in pri katerih pred petnajstim letom starosti niso diagnosticirali nobene duševne bolezni. V končno analizo je bilo vključenih 3544 mladostnikov, ki so med prvim in petnajstim letom starosti zboleli za diabetesom, ter skoraj 1,4 milijona mladostnikov brez diabetesa. Raziskovalci so mladostnike spremljali od 15. do 25. leta starosti ter ugotovili, da je pri mladostnikih z diabetesom v primerjavi s tistimi brez njega poleg povečanega tveganja za motnje razpoloženja obstajala tudi dvakrat večja verjetnost, da so obiskovali psihiatra.
Pri mladih z diabetesom je obstajala tudi za 29 odstotkov večja verjetnost, da se bo pri njih razvila katera od psihiatričnih motenj. Kljub temu med skupinama ni bilo nobenih razlik, kar zadeva stopnjo obolevnosti za shizofrenijo. Danes zaradi tesnobe in depresije trpi tudi veliko mladostnikov, ki nimajo diabetesa, poudarja dr. Anastassios G. Pittas, direktor Centra za diabetes pri Univerzitetni kliniki Tufts v Bostonu. "Precej hudo je lahko, če pri tebi povrhu ugotovijo še kronično, neozdravljivo bolezen, ki bo od tedaj naprej precej vplivala na vsak trenutek tvojega življenja," pravi Pittas.
Toda po Pittasovih besedah ni nujno, da ima diagnoza kake bolezni vedno negativen vpliv. Za Pittasa je bila ena največjih omejitev raziskave velik razpon starosti, pri kateri je bil otrokom in mladostnikom diabetes diagnosticiran. Po njegovem mnenju bi bilo zanimivo videti, ali tudi na podlagi tega obstajajo razlike pri tveganju za razvoj duševnih motenj. Otroci, ki za diabetesom zbolijo pred sedmim ali osmim rojstnim dnevom, pravzaprav niti ne poznajo življenja brez njega, zato vse skupaj bolje prenašajo kot tisti, ki jim to diagnozo postavijo sredi adolescence. Avtorji študije v svojem poročilu navajajo, da endokrinologi, ki zdravijo mlade odrasle z diabetesom, od svojih kolegov pediatrov v okviru zdravstvene dokumentacije pacientov zelo redko prejmejo tudi poročilo o njihovem psihosocialnem zdravstvenem stanju. "Ker otroci z diabetesom slej ko prej preidejo od pediatra k zdravniku za odrasle, se morajo tako eni kot drugi zavedati, da se lahko v tem obdobju pri njih pojavijo težave z duševnim zdravjem," opozarja dr. Robinsonova.
