Velika kopriva uspeva na tleh, ki so bogata z dušikom in fosforjem, z veliko nitrati. Razširjena je tudi kot gojena vrsta na vrtu. Zraste od 50 centimetrov do 1,5 metra visoko. Steblo velike koprive je pokončno in štirirobo. Temno zeleni listi so značilne jajčaste oblike z nazobčanimi robovi, ki mnoge spominjajo na profil žage. Listi imajo na spodnji strani žgalne laske, ki ob dotiku povzročijo pekoč občutek, trajajoč tudi dan ali dva. Mladi listi velike koprive med marcem in majem še nimajo žgalnih laskov. Kopriva cveti med junijem in septembrom. Njeni plodovi so oreščki jajčaste oblike, običajno rjavo-rumene barve. Koprivo nabiramo od aprila do avgusta, in sicer poganjke do cvetenja. Liste lahko trgamo tudi poleti, vendar so takrat manj okusni in trdi. Uporaben del rastline je tudi korenina, kopljemo jo jeseni ali zgodaj spomladi.
Uporaba v kuhinji v zdravilne namene
Velika kopriva ponuja v kuhinji veliko možnosti za pripravo. Nekatere okus te rastline spominja na špinačo ali blitvo. Uporabimo jo lahko kot glavno sestavino ali dodatek k drugim jedem. Pripravimo lahko rižoto z zelenjavo in koprivami, koprivno juho s sladkim krompirjem, sirno-koprivno lazanjo, pito iz kopriv, omleto iz kopriv ...
V korenini velike koprive so: enostavni fenoli, fenilpropani, lektini, lignani, maščobne kisline, polisaharidi, steroli, triterpeni ... V listih in zeli so prisotni: antociani, derivati kavne kisline, flavonoidi, klorogenske kisline, klorofil, sitosterol, skopolestin ... Prevladujejo vitamini A, C, D in K. Velika kopriva je vir fosforja, joda, kalija, kalcija, mangana, natrija, silicija, železa in žvepla. Ima antialergene, protivnetno-analgetične in diuretične učinke.
Pripravki za telo
Za kopel s koprivami okoli pol kilograma sveže nabrane velike koprive, s korenino vred, prelijte s petimi litri vrele vode. V pokriti posodi pustite stati pripravek od 30 do 45 minut. Nato ga precedite in zlijete v kad, prej napolnjeno s toplo vodo. Priporoča se 15- do 20-minutno namakanje v kopeli enkrat na teden. Taka kopel omogoča odvajanje strupov iz telesa, odpravlja utrujenost, razmaščuje kožo ...
Omleta iz kopriv
Za štiri osebe: okoli 300 g sveže nabranih listov velike koprive previdno odrežemo od stebla ter jih večkrat operemo in odcedimo. Vode, v kateri smo kuhali koprivne liste, ne zavržemo, saj jo lahko uporabimo za pripravo katere od juh. Nato koprivne liste približno tri minute kuhamo v osoljeni vreli vodi ter kasneje odcedimo in narežemo na trakce. V posodo ubijemo štiri jajca in jih stepemo. Temu dodamo 100 ml mleka, 100 ml mineralne vode, ščepec soli in popra. Na koncu primešamo še prej narezane koprive. V ponev damo olivno olje ali maslo, in ko je segreto, pripravljeno maso za omleto zlijemo vanjo. Ko je spodnja stran omlete pečena, jo s kuharsko lopatico obrnemo in popečemo še drugo stran. Tako pripravljeno omleto potrosimo z malo naribanega parmezana.
Kopel za noge pripravimo tako, da okoli pol kilograma sveže velike koprive s korenino vred potopimo v pet litrov hladne vode. Pripravek pustimo stati od 8 do 10 ur, potem ga zavremo. Pustimo, da se ohladi do temperature, pri kateri nam bo prijetno namakati noge. Noge namakamo, dokler se pripravek ne ohladi, nato ga lahko uporabimo tudi naslednji dan. Odpravlja utrujenost stopal.
Tinkturo lahko pripravite iz pol kilograma korenin velike koprive. Sveže nabranim koprivam odrežete korenine in jih očistite s ščetko. Narežete jih na drobne koščke in dodate 80-odstotni medicinski alkohol, lahko tudi katero od žganih pijač, na primer vodko, slivovko. Stekleno posodo pustite stati vsaj mesec dni v hladnem prostoru. Tinktura se priporoča kot mazilo, ki blaži bolečine zaradi artritisa, zvinov in drugih poškodb.
