Bliža se čas užitnih jagodičevk, med katere sodi tudi robida. Poznanih je več kot 370 vrst robid, v Sloveniji jih uspeva okoli 30. Trajnico, ki sodi med rožnice, lahko najdemo divje rastočo v obliki grma, ki lahko doseže tudi do tri metre višine in se zelo hitro razraste. Steblo robide je značilno svetlo zelene barve, posuto s trni. V drugem letu iz brstov na stranskih poganjkih poženejo veliki belo-rožnati cvetovi, v drugi polovici julija začnejo zoreti prvi plodovi, ki so sprva zeleni.
V Sloveniji poznamo robido tudi pod imeni črna kopina, korobida, mačoha, melina, robzel, živi trn itd. S hortikulturnega vidika je robida pogost sestavni del urbanih vrtov ali je kultivirana v večjih nasadih. Tudi najzahodnejša slovenska vas na desnem bregu reke Nadiže nosi ime Robidišče, kot kraj, kjer rastejo robide.
Čeprav pri jagodičevju običajno prednjačijo plodovi, so tudi pri robidi uporabni drugi deli rastline. Mladi poganjki so lahko zdrav in osvežilen dodatek sezonskim solatam, ki jih začinimo na poljuben način ali na klasičnega, z oljem in kisom. Plodovi se lahko uživajo sveži ali pa iz njih pripravimo sok, vino, žganje, liker, marmelado, džem, kompot in celo vrsto slaščic. Nabiramo jih v suhem vremenu, da vsebujejo čim manj vode, in sicer od konca maja do septembra. Ker ne ostanejo dolgo sveži, jih je priporočljivo hitro predelati ali zamrzniti.
Robidovo vino
Vino iz robid naj bi lajšalo tegobe parodontoze. Za pripravo potrebujemo: 2,5 l črnega vina, 150 g posušenih robidovih listov, 150 g posušenih listov koprive. V posodi zmešamo vino, liste robide in koprive ter pustimo pokrito en dan. Nato vsebino v posodi zavremo in kuhamo še pet minut. Ko se ohladi, vsebino iz posode precedimo in poljubno sladkamo z medom. Priporoča se pitje ene skodelice pred jedjo, trikrat na dan. Tudi pri robidi velja previdnost pred uporabo v zdravilne namene in se priporoča posvet pri zdravniku ali strokovnjaku.
Robide imajo sloves antioksidanta in krepijo naše zdravje. Kot zdravilno rastlino so jo poznali že stari Grki, Rimljani in Egipčani. V zdravilne namene so uporabni zlasti mladi poganjki in listi robide, ki jih nabiramo od aprila do maja, brez pecljev. Vsebujejo čreslovine, eterično olje, jabolčno kislino, vitamin C, zato robide priporočajo tudi pri slabokrvnosti. Iz listov lahko pripravimo čaj. Za pripravo potrebujemo od tri do pet velikih žlic posušenih robidovih listov, ki jih prelijemo z litrom vrele vode, pustimo stati pokrito okoli 15 minut, nato vsebino precedimo. Ohlajen čaj grgramo nekajkrat na dan pri vnetju grla in proti aftam oziroma ustnim razjedam. S takim čajem si lahko pomagamo tudi pri lajšanju težav s hemoroidi, v obliki obkladkov.
Plodovi so zaradi nizkega glikemičnega indeksa primerni za sladkorne bolnike. Vsebujejo organske kisline, sladkor, vitamine A, B1, B2, E in C, kalij, železo, rudnine, betakarotene, bioflavonoide, fenole, fitosterole in drugo.
