(INTERVJU) Ilka Štuhec: Zlata lisica je moja tekma, tudi če se seli iz Maribora

Po selitvi Zlate lisice v Kranjsko Goro je bil nastop najboljše slovenske smučarke v hitrih disciplinah, Mariborčanke Ilke Štuhec, v dveh veleslalomih za svetovni pokal nekaj časa pod vprašajem. A le za tiste, ki Ilke ne poznajo. Tridesetletna Mariborčanka je sama hitro razblinila dvome: "Zlata lisica je moja domača tekma, tudi če se preseli iz Maribora v Kranjsko Goro. Tam hočem nastopiti vsako sezono. S tem želim tudi podpreti organizatorje, ki jih veliko osebno poznam in vem, kako si prizadevajo za izvedbo tekme, to tekmo morda narediti še bolj zanimivo in opozoriti, da je Slovenija pomemben sestavni del svetovnega pokala v alpskem smučanju."

Dvomov po tem sporočilu ni bilo več. Ilka je prejšnji teden še nastopila v St. Antonu, v smuku in superveleslalomu, zatem se je vrnila v Maribor, kjer se je v minulih dneh pripravljala na prvi tekmi v veleslalomu letos. Na začetku sezone je bila namreč osredotočena izključno na hitre discipline, veleslalom bo popestritev sezone. "Teden preživljam doma. Občasno se je treba vrniti po sveža oblačila. Na začetku sezone pač ne morem spakirati vsega, kar potrebujem v naslednjih treh mesecih. Postanek v Mariboru smo v teh dneh načrtovali v vsakem primeru. Ob zahvali, ki jo s tem namenjam organizatorjem, pa je sodelovanje na tekmah za svetovni pokal zmeraj tudi najboljši trening. Bolj zares se ni mogoče pripravljati na nobenem treningu. Veleslalom je osnova alpskega smučanja, tovrstni treningi so bili v dosedanjem poteku priprav pogosto na sporedu in zato bi se moralo v Kranjski Gori iziti."

Na Zlati lisici ne nameravate samo nastopiti, to bo za vas tudi pravo tekmovanje z ambicijami.

"Seveda, v Kranjsko Goro se pač ne bom odpravila, da bi se tam hecala. Zagotovo bo to zame prava tekma."

Očitno ocenjujete, da ste tudi dovolj dobro pripravljeni za veleslalom, saj bi bil nastop sicer preveliko tveganje.

"Ne, nepripravljena na Lisici ne bom. Veleslalom smo precej trenirali in zato lahko rečem samo: zakaj pa ne! Dodatnih treningov veleslaloma sicer ne načrtujem, saj je bil v preteklih tednih naš program zelo natrpan. Najprej pavza, vmes ohranjanje kondicije, v drugem delu tedna pa priprave za tekmi."

Pohorje ostaja hrib, ki ga nosite v srcu. Koliko pa ste z njim v teh časih stoodstotnega profesionalizma, vandranja po svetovnih smučarskih centrih, še neposredno povezani?

"S Pohorjem sem res povezana samo še toliko, kolikor razmere to dopuščajo. Preden so se letos začele tekme za svetovni pokal, sem ga prehodila s turnimi smučmi in bila tudi na tekaških progah. Ja, nekaj dni smo tam tudi trenirali. Če je le mogoče, še zmeraj z veseljem smučam na Pohorju. Zdaj bo kdo mislil: pa saj si nenehno na snegu, kakšna fora je to, da greš na sneg še, ko si doma? Ja, domači sneg je zame še zmeraj nekaj posebnega."

Letos ga je na vrhu Pohorja v izobilju.

"Drži, a ga spet očitno ni dovolj, da bi lahko tekmo pripravili doma. Verjamem, da so se organizatorji trudili izpeljati tekmi na Pohorju, a proti vremenu preprosto nimajo moči."

Kako domači ste s podkorensko strmino? Bo tveganje za vas večje, kot bi bilo na Pohorju?

"Sodim že med bolj rutinirane, izkušene smučarke. V Podkorenu smo nekajkrat trenirali, res pa to ni bilo v zadnjem obdobju. Tam sem v karieri že tudi nastopila in zato ne pričakujem nobenih težav. Če bi bila slabo pripravljena, potem v Kranjski Gori ne bi nastopila."

Glede na to, da se veleslalomov ne udeležujete, številka v prvem teku verjetno ne bo najboljša.

"Pričakujem nastop bolj pri koncu startne liste. A ob normalnih pogojih veleslalomske proge tudi takrat še omogočajo zelo solidne nastope. Verjamem, da bodo organizatorji pripravili progo, ki bo omogočala kakovostne rezultate vsem. Dobro, razmere za nas ne morejo biti enake kot za tiste, ki so na vrsti med prvimi ..."

Urnik za naslednje tedne je zelo napet. Omenjalo se je tudi, da bi vam to lahko nastop celo preprečilo. Vas tekme, ki sledijo, res zelo obremenjujejo?

"Urnik je znan, do svetovnega prvenstva si tekme v hitrih disciplinah sledijo vsak vikend. Kranjska Gora, Crans Montana, Garmisch. Veliko bo dogajanja, a na tiste tekme se lahko dobro pripravim tudi po nastopih v Kranjski Gori. Za tekme sem trenirala celo poletje, nanje tekmovalci zmeraj čakamo z veliko nestrpnostjo. Akcija!"

Tako se ta teden osredotočate na Zlato lisico. A čez manj kot mesec je na vrsti še en vrhunec sezone - svetovno prvenstvo v italijanski Cortini d'Ampezzo. Greste tja po tretji naslov svetovne prvakinje v smuku?

"Ne, do takrat je urnik nastopov še zelo poln in z glavo moram biti pri vsakem nastopu posebej, stoodstotna. Tam, kjer je telo, mora biti tudi glava. Dobro, vizualizacija kakega nastopa na svetovnem prvenstvu je dovoljena že tudi zdaj, progo v Cortini tako dobro poznam. A zmeraj je najboljše, če se orientiram samo na naslednjo tekmo. Ko bom na svetovnem prvenstvu, bo čas za razmišljanje o naslovu svetovne prvakinje."

Za vami je konec tedna v hitrih disciplinah v St. Antonu. To prizorišče ni standardno, kar se je v vaših vožnjah odrazilo predvsem v superveleslalomu. Medtem ko ste bili v smuku znova med najboljšimi, ste v super G odstopili. Kljub izkušnjam je prostor očitno tudi za presenečenja. Je to lahko morda nov izziv, soočanje s progami, ki jih še nimate v podzavesti?

"Vsekakor so zahtevne stvari zame zmeraj izziv. V St. Antonu res že dolgo nismo tekmovali. Kljub temu mi je sobotni smuk super uspel. Superveleslaloma pa sem se že na startu lotila narobe in sem se zatem na progi samo še lovila. Nižje na progi sem želela nekaj nadoknaditi in na koncu se mi ni izšlo."

Takšne spodrsljaje je treba hitro pozabiti. Verjetno jih ne vlečete s seboj kot breme. Kako je mogoče hitro pozabiti na neuspeh, ste za to razvili kakšno svojo metodo?

"Čim hitreje gre neuspeh mimo, bolje je. Tuhtanje v smislu, kaj bi bilo, če bi bilo, ne prinese rezultata. V mislih sem še enkrat odpeljala celo progo. Tokrat bolje, kot sem si to prvotno zamislila. Na koncu sem vse, kar se je pretekli vikend dogajalo, pustila tam, v St. Antonu."

Lani ste v tem času na Pohorju pripravljali še tekmo v smučarski vzdržljivosti, Downhilko. Letos je pandemija verjetno preprečila ponovitev. Nameravate tekmovanje ohraniti?

"Trenutno je res videti, da bo virus močnejši. Lani smo tekmovanje pripravili v zadnjem trenutku. Sama sicer nisem neposredno vpeta v to dogajanje, želim pa si, da bi tekmovanje postalo tradicija."

Z virusom ste kot tekmovalka zelo soočeni. Ste z njim tudi obremenjeni?

"Včasih se temu ni mogoče izogniti. Testiranje pa sem že sprejela 'zdravo za gotovo'. Počasi z virusom postajamo paranoični. Pazimo, da nam nihče ne pride preblizu, četudi so to prijatelji. Tekmovalci se varujemo pred okužbo, kot najbolje znamo - če si med tekmami kaj povemo, je to na razdalji vsaj treh metrov. In to je vse."

Kolikor vam je znano, še niste bili okuženi?

"Ne, covida še nisem prebolela. Pa tudi cepiti se ne nameravam, razen če me bodo v to prisilili. Kaj je za koga najboljše, je odločitev vsakega posameznika. Pripravljena sem sprejeti tudi odgovornost in posledice. Niti proti gripi se še nikoli nisem cepila in tudi sedaj se ne bom. Tako kot denimo ne maram brstičnega ohrovta, četudi je zdrav. Strahu pred iglami pa nimam - bila sem na številnih testiranjih krvi, ne nazadnje so moje tetovaže tudi nastale z iglami."

V tej sezoni na Pohorju nastaja vaša šola smučanja. Trenutno sicer šole ni, saj smučarske naprave tam stojijo. Je to prvi znak razmišljanja o karieri po koncu tekem na vrhunskem nivoju?

"Smučanje imam preprosto tako rada, da me zlepa ne bo minilo. Kaj bom počela po karieri smučarke, še ne vem. Nastajajo pa obrisi, s čim bi se želela ukvarjati. A kakšen bo rezultat, še ne znam povedati. Smučarsko šolo smo ustanovili, ker želimo otroke navdušiti za smučanje. Tega je zmeraj manj, sama pa čutim potrebo, da smučariji, ki mi je veliko dala, tudi nekaj vrnem."

V slovenski smučarski vrsti je za najboljšimi spet velika generacijska luknja, ostajate skoraj brez naslednic. Tako mit o tem, da smo narod smučarjev, postaja le še fraza. Takšne šole, kot jo ustanavljate, bi lahko bile jamstvo za bolj svetlo prihodnost slovenske vrhunske smučarije?

"Ne bi rekla, da bomo v naši šoli iskali nove svetovne prvake v smuku. Preprosto si želim, da bi smučanje spet bolj približali družinam, da bi se spet več otrok navdušilo za ta šport. Nam je pomemben začetek. Nič ne bo narobe, če bodo naši tečajniki zatem smučali samo zase, če bodo brez tekmovalnih ambicij."

Vrhunski šport ne nazadnje ni zdravo početje in to ste vi že nekajkrat grdo izkusili na svoji koži.

"Marsikateri vrhunski šport ni zdrav, smučarji pa smo pri tem morda res med vodilnimi. Želela bi si, da bi smučanje spet nekoliko približali otrokom."

Vas so letos poškodbe na srečo obšle, tudi nad pretiranimi bolečinami se ne pritožujete. Lahko potrdite, da je po tej strani ta sezona za vas uspešna?

"Ko razpravljam o svojem zdravju, ugotovim, da trenutno res ni nič hudo narobe. Bolečine so prisotne, a to je del našega 'zdravega vrhunskega športa'. Kar se pojavi, je obvladljivo. Za vse imamo že uveljavljene recepte, preizkušene. Tako lahko povem, da sem trenutno super pripravljena, in sezona je po tej plati nedvomno uspešna."