Četudi pravimo, da narava jeseni in pozimi počiva, ni treba, da vrt takrat zanemarimo. Poglejmo, katera opravila so na vrsti v tem času.
Kaj se v novembru dogaja na vrtu?
V novembru na zelenjavni vrt sadimo česen, saj potrebuje nizke temperature. Le tako imamo naslednje leto dober pridelek. V pozni jeseni, seveda skladno z nizkimi temperaturami, ga lahko zastremo z rjavo (suho) zastirko. Ker je vreme precej nestanovitno in je težko napovedati, ali bo jesen topla, lahko poskusimo v začetku novembra s sadikami zimskih solatnic. Načeloma je sicer pravi čas za njih sredi oktobra, predvsem za sejanje. Če bo vreme lepo, jih posadimo in obdamo z zastirko, saj tako ohranjamo tla topla dlje časa. V jesenskem času imamo tako na vrtu raznolike jesenske solate za sprotno porabo, zimske solate in radiče ter motovilec. Odlični za zimo so ohrovti, ki pridobijo pravi okus po prvi zmrzali. Rukola, špinača, azijska listna zelenjava so odlična jesensko-zimska zelenjava, ki je ne sme manjkati na vrtu. Da vse omenjene vrtnine lepo prezimijo, jih zaščitimo z zastirko.
Kako pripravimo zemljo na prezimovanje?
Zemlja na domačem vrtu naj ne bo nikoli prazna. Prazna zemlja izgublja humus, mikroorganizme in organsko snov z erozijo, vetrno in vodno, ki izpira humus v globoke plasti tal. Zato jo napolnimo z vrtninami. Če to ni mogoče, razmislimo o zelenem gnojenju. Te rastline bomo spomladi vdelali v tla in jih obogatili s hranili in organsko snovjo. Dobra izbira je organska zastirka, ki jo razprostremo po zemlji in jo tako zaščitimo.
Kako je pozimi s kompostnim kupom?
Kompost na domačem vrtu uporabimo v toplem delu jeseni. Na vrtna tla ga jeseni dodajamo tako, da ga zmešamo z vrhnjo plastjo zemlje do globine 15 cm. To je najbolje in najlažje storiti pri jesenski obdelavi tal. Tudi če kompost ni popolnoma razgrajen in so še vedno vidni ostanki rastlin, ga vdelamo v zemljo. V času do zime ga bodo talni mikroorganizmi predelali do konca in pretvorili v humus. Kompost spomladi pomeni veliko večjo nevarnost za pojav bolezni in škodljivcev. Večja je možnost, da jeseni in pozimi jajčeca škodljivcev in sevi bolezni zmrznejo in se uničijo.
Je pametno jeseni saditi sadno drevje? Kako se tega lotimo, da se bo zagotovo prijelo?
Jesen in pomlad sta pravi čas za sajenje sadnega drevja. Vse sadne rastline, vključno s sadnim drevjem, potrebujejo za razvoj plodov sonce. Tako jim vedno izberemo sončno lego, kjer so osvetljene čez cel dan. Na dobro osončenost poleg lege vplivamo tudi s pravilno rezjo. Večinoma kupimo sadiko v loncu. Ko kopljemo sadilno jamo za sadno drevo ali jagodičevje, zadostuje globina 40–50 cm. Raje sadilno jamo razširimo na več kot 50 cm, posebno če imamo težka, glinena, zbita tla. Tako se bo koreninski sitem veliko hitreje in lažje razvil. Po potrebi dodamo kakovosten substrat, s katerim zrahljamo zemljo. Ne pozabimo na mrežo proti voluharju in močan kol za oporo. Brez hranil drevo ne bo raslo, zato na dno sadilne jame nasujemo rudninsko gnojilo z veliko fosforja in kalija. Lahko uporabimo tudi organsko gnojilo. Gnojilo zmešamo tudi v zemljo okoli sadike in tudi potresemo po vrhu. Pazimo, da se ne dotika korenin.
Kaj pa okrasne rastline, kako jih pripravimo na zimo, ali v tem času kaj posadimo?
Okrasne grmovnice in drevesa lahko sadimo v toplem delu jeseni, predvsem na sončne in tople lege. Pri sajenju v polsenco ali senčno lego moramo biti previdni, saj hladen zrak hitro poškoduje listje, nezrel les in preostale poganjke, predvsem cvetne. V takem primeru raje počakajmo pomlad. Zaščita koreninskega sistema trajnic, grmovnic in manjših dreves s šibkejšim koreninskim sistemom je zelo pomembna. Na večjih domačih okrasnih vrtovih lahko uporabimo kar odpadlo listje. Seveda neokuženo in v primerno debeli plasti. Še boljša izbira je organska zastirka, s katero obdamo rastline. Tako ohranimo koreninski sistem na toplem in ta prezimi brez poškodb. Kot zastirka je zelo dobrodošla odeja snega. A vemo, da ga je zadnjih let bore malo. Pri izrazito občutljivih okrasnih rastlinah pa je potrebnega več dela. Lahko jih obvijemo z debelo zimsko kopreno. Okoli ožjih rastlin zapičimo več kolov in napnemo mrežo. To napolnimo s koruznico, slamo ter na vrhu naredimo strehico iz folije.
