Resnici na ljubo - v svetovnem pokalu je debitiral že januarja 2016 na Japonskem, a ker je bil vse do lani več ali manj član B-reprezentance, je večino časa letel pod radarjem širše javnosti, ki ga ni dobro poznala. Vse do letos, ko je 22-letni Bor Pavlovčič izkusil vse od trnja do zvezd, pravcato kariero v malem, v enem samem mesecu. Potem ko se mu 2. januarja ni uspelo niti kvalificirati na preizkušnjo v Innsbrucku, je raje kar zapustil novoletno turnejo, že 6. februarja je v Klingenthalu stal na tretji stopnički odra za zmagovalce, naslednji dan ga je za 0,7 točke premagal le še vodilni v svetovnem pokalu Halvor Egner Granerud. Doslej še ne viden ekspresni preboj med najboljše. Mojstrančan, nečak olimpijca iz 2002. v alpskem smučanju Uroša Pavlovčiča in član kluba ND Rateče Planica - v slednjem ima rekord 234,5 metra -, je tako v širšem krogu favoritov za medaljo tudi na tem svetovnem prvenstvu.
Trenutno ste na vrhuncu kariere, močnejši kot kadarkoli doslej. Kakšna so vaša pričakovanja pred SP? Medalja?
"Dokazal sem si, da se lahko uvrščam med najboljše. S tega vidika se mi je apetit res povečal. Na SP sem zato šel z zelo dobrimi občutki. Po drugi strani pa želim ostati realen. Vem, da se je treba za vsako tekmo posebej pripraviti in delati enako kot v zadnjem mesecu. Moj cilj je predvsem, da popravim napake iz planiškega SP v poletih. Potruditi se moram, da se mi ne zgodi enako kot v Planici - ker ni bilo vrhunskih rezultatov, se mi je enostavno vse podrlo. Verjamem, da bom tokrat domov prišel malo bolj zadovoljen."
"Presenetil me je Kamil Stoch, ki me je že v Willingenu objel za četrto mesto"
Kmalu po Planici ste se umaknili iz svetovnega pokala in se posvetili treningom. Kaj ste v tem času spremenili, da ste ob vrnitvi tako suvereno pristali med najboljšimi?
"Morda je vse skupaj izgledalo, kot da se je zgodilo čez noč. V bistvu pa sem potreboval svoj čas. Vrnil sem se domov na trening in odmislil vso tekmovalnost. V miru sem vadil. Čutil sem, da dobro treniram, da zelo uživam v skokih. Tudi če mi kaj ni uspevalo, sem verjel, da mi slej ko prej bo. Sploh odskok je bil vedno boljši. Vedel sem, da na silo ne gre nič. Ko sem se spet vrnil v svetovni pokal, sem iz vikenda v vikend stopnjeval rezultate. Denimo v Zakopanah se še vedno nisem počutil, kot bi se moral, posledično se nisem uvrstil v finalno serijo. A zato se nisem sekiral. Vedel sem, da moj čas še pride. Že v Lahtiju je bil viden preskok, pa čeprav sem se uvrstil le na 21. mesto. Všeč mi je, da sem proti stopničkam napredoval počasi in gradil iz tedna v teden. Če bi se mi samo enkrat posrečilo, bi bilo slabše. Ta napredek mi je okrepil samozavest in sproščenost. Mogoče je bil to faktor, da sem se vrnil na nivo z začetka sezone, ko sem že bil sedmi in osmi."
A javnost ste z dvojimi stopničkami v Klingenthalu vendarle presenetili. Tudi sebe?
"Vedel sem, da se bom vrnil med najboljše. O tem sem bil prepričan, tudi novinarjem sem 'off the record' to že zagotavljal. Nisem si pa ravno mislil, da bo šlo vse do stopničk."
Je bilo celo kaj grenkega priokusa, ko vas je Granerud premagal za 0,7 točke?
"Niti ne. Po eni strani sem bil celo vesel, da gre vse bolj postopoma. Obenem vem, da če bi se prehitro zadovoljil, bi lahko hitro sledil padec forme. Ne nazadnje sem v prvi seriji naredil napako, za katero sem bil sam kriv. Tokrat se je pač tako 'poklopilo', kdaj drugič se bo v moj prid."
Kakšen je bil občutek prvič stati na stopničkah in kako so se konkurenti odzvali na novi obraz med najboljšimi?
"Na stopničkah ni bilo nič posebnega, s polno areno navijačev bi bilo veliko bolje. Sem pa dobil precej čestitk od sotekmovalcev. Presenetil me je Kamil Stoch, ki me je že v Willingenu objel za četrto mesto in priznal dobro borbo. Tudi Granerud se je pozitivno odzval. Počutil sem se toplo sprejetega, dober občutek."
Se vam je življenje kakorkoli obrnilo s temi uspehi?
"Niti ne, le več sledilcev sem dobil na družabnih omrežjih. V domačem kraju pa so me že prej podpirali, morda zdaj še kakšen več."
Vaš trener Robert Hrgota pravi, da so vaša prednost dolge okončine, le znati jih morate izkoristiti. Je to vaša konkurenčna prednost?
"Res je, da imam dolge okončine. A hkrati to pomeni, da moram biti še toliko bolje fizično pripravljen. Ko sem v formi, to izkoriščam v svoj prid. Se pa lahko zaradi te lastnosti hitreje pojavljajo napake in se tudi bolj poznajo. Gre torej za dvorezni meč - prinaša mi pluse, a tudi minuse."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
